"Stresen poklic, kajenje. To je pripomoglo k temu, da je prišlo do takšnega stanja pred šestimi leti, ko sem občutil pri hoji bolečino v mečih," pove nekdanji novinar in voditelj Robert Peressutti. Ko je obiskal zdravnika, je ta postavil diagnozo periferne arterijske bolezni. To je pogosta in nevarna bolezen, ki se lahko, če se ne zdravi, konča s kapjo, infarktom ali amputacijo.
Na današnji novinarski konferenci se je uradno začel dvoletni nacionalni projekt ZdraveArterije.si. Z njim želimo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Evropski dan žil, ki bo letos v petek, 16. marca 2018, daje priložnost, da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja. Na bližajoči se Dan žil želimo opozoriti s prispevkom iz preteklosti, ko se je Slovenija leta 2014 prvič pridružila tej akciji in spregovorila o pomenu ozaveščanja periferne arterijske bolezni.
Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Toda čeprav periferna arterijska bolezen poteka sprva praviloma brez težav, lahko bolnike s slabšo prekrvavitvijo ali celo zaporo arterij ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Periferni arterijski bolezni poleg maščobnih oblog botruje predvsem kajenje, v splošnem pa so ji pogosteje izpostavljeni tudi bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je tveganje za njen nastanek dva do trikrat večje.
JE VAŠE OŽILJE ZDRAVO? Zamašene žile lahko povzročijo srčni infarkt in amputacijo noge. Periferna arterijska bolezen (PAB) je bolezen zamašenih žil, ki prizadene vsakega šestega prebivalca nad 55 let. Največja nevarnost bolezni pa je, da ne kaže simptomov. Podprite projekt Zdrave Arterije! Cilj projekta Zdrave Arterije je ozaveščanje o periferni arterijski bolezni ter dostopnost vseh informacij na enem mestu. K sodelovanju vabljeni zdravniki, profesionalna združenja in združenja pacientov.
Kardiovaskularne bolezni so vzrok, zaradi katerih še vedno umre največ ljudi: več ljudi umre zaradi bolezni srca in ožilja, kot zaradi katerega koli drugega vzroka. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) napoveduje povečanje števila smrti zaradi kronično nenalezljivih bolezni, kamor uvrščamo tudi kardiovaskularne bolezni. Če se bo sedanji trend nadaljeval, se naj bi do leta 2030 število smrti na letni ravni dvignilo na kar 55 milijonov.
Društvo za zdravje srca in ožilja vabi na brezplačne meritve holesterola in krvnega tlaka v trgovskih centrih po Sloveniji. Hkrati pa ponuja koristne informacije o periferni arterijski bolezni ter o meritvi gleženjskega indeksa. V kolikor vam ne uspe priti na enega od teh dogodkov, si lahko gleženjski indeks izmerite že pri vašem splošnem zdravniku. Pojdite na zemljevid na naši spletni strani, ki vam bo pokazal, katere zdravstvene ustanove to omogočajo.
