Zadnje čase je nov predstavnik družine koronavirus, COVID-19 najbolj vroča tema na novicah. In čeprav COVID-19 predstavlja grožnjo za vse, imajo ljudje z dodatnimi srčnimi obolenji dodatne razloge za skrb. Torej kaj mora takšen bolnik vedeti?
Glede na dosedanje podatke vidimo, da imajo ljudje čez 65 z koronarno boleznijo ali hipertenzijo večje možnosti, da se okužijo z virusom, in v povprečju razvijejo resnejše oblike simptomov. Zgodnja poročila kažejo, da je 40% hospitaliziranih pacientov imelo pridruženo kardiovaskularno ali cerebrovaskularno bolezen.
Posebno tvegan postane virus za ljudi z aterosklerotičnimi plaki na žilah. Podobna virusna obolenja, kot so gripa, SARS, MERS, so namreč lahko te plake destabilizirala, in tako povečala možnost za infarkt. Povečala so tudi tveganje za vnetje srčne mišice, razne aritmije in močno poslabšanje srčnega popuščanja. Sam proces vnete ima lahko tudi vpliv na strjevanje krvi, in s tem poveča možnost za tvorbo krvnih strdkov.
COVID-19 seveda primarno tarči pljuča. A kljub temu lahko ima efekt na srce, še posebej, če je to srce že predhodno na nek način obolelo. Nasploh lahko o njem razmišljamo kot o nečem, ki obremeni celoten sistem.
Morbidnost obolenja za COVID-19 narašča z dodatnimi bolezenskimi stanji. Za bolnika brez dodanih bolezni je relativno nizka pri 2.3%, glede na podatke iz Kitajske. Za bolnike z hipertenzijo naraste na 6%, za kardiovaskularne bolnike pa na kar 10.5%. To seveda pomeni utemeljen razlog za skrb s strani teh bolnikov.
Kako lahko COVID-19 vpliva na nas dolgoročno
Kaj pa dolgoročno? Posledice pljučnice na sistem so povezane z povečanim tveganjem za srčno-žilna obolenja tudi za 10 let po tem, ko je pacient pljučnico prebolel. Čeprav za COVID-19 seveda dolgoročnih podatkov še nimamo, se zdi razumno domnevati, da bo pri njem podobno. Delno je tveganje povezano z spremenjenim metabolizmom lipidov, ki je pri 25 pacientih s SARS-om, drugim predstavnikom družine koronavirus, vztrajalo še 12 let po preboleli bolezni.
Kaj naj torej ljudje z kardiovaskularnimi obolenji storijo? Pomembno je govoriti z svojim kardiologom, kaj želi, da naj storite, če pri sebi opazite simptome z virusom. Vaš kardiolog namreč intimno pozna vaše stanje in najbolje ve, kakšno je vaše tveganje. Razen tega veljajo isti ukrepi kot za vse ostale; karantena, po možnosti delo od doma, intenzivna higiena rok in izogibanje ostalim ljudem, ki bi lahko virus prenesli na vas. Pomembno je tudi, da imamo doma dovolj zdravil redne terapije za naslednji mesec, saj prepogosti obiski lekarne predstavljajo dodatno tveganje.
Absolutno se priporoča nadaljevanje z predpisano terapijo. Nekateri članki krožijo, ki predlagajo, da nekatera zdravila za srce povečujejo tveganje za infekt z COVID-19, a za temi trditvami ne stoji nobena zdravstvena podlaga. Nadaljujte z terapijo, dokler vam zdravnik ne svetuje drugače.
V ambulanto ne hodite, poskusite se z izbranim zdravnikom dogovarjati po telefonu. Če to ne uspe, upoštevajte njegova/njena navodila glede dodatnih ukrepov, ki jih morate upoštevati ob ambulantnem obisku.
Cepiva za COVID-19 seveda še ni, je pa pomembno, da bolniki z dodatnimi bolezenskimi stanji dobijo cepivo za razne dodatne komplikacije, ki lahko sledijo okužbi, posebej razne pljučnice in proti gripi, ki bi lahko predstavljala dodatno tveganje.
Podatki o COVID-19 se seveda iz dneva v dan spreminja, in niti približno še ne moremo reči, da zares razumemo grožnjo, ki jo predstavlja. Zato je za tiste z dodatnimi bolezenskimi stanji še posebej pomembno, da spremljajo NIJZ priporočila glede higiene in tesnih stikov, in da v času epidemije pazijo nase in na svoje bližnje.
