Za hipertenzijo oz. povišanim krvnim tlakom trpi približno 874 milijonov ljudi, kar je skoraj četrtina svetovnega odraslega prebivalstva. Zaradi velikega bremena te bolezni, želje po boljšem zavedanju javnosti ter posledično spodbujanju ukrepanja proti njej, je bil kot svetovni dan hipertenzije uveden 17. maj [1, 3].
Normalni krvni tlak oz. normotenzija je definiran z vrednostjo 120/80 mmHg, pri hipertenziji pa je sistolni krvni tlak dolgotrajno povišan nad 140 mmHg in diastolni krvni tlak nad 90 mmHg. Hipertenzija je vpletena v razvoj številnih bolezni, zlasti srčno-žilnih. K njenemu razvoju prispeva vnos hrane s preveliko količino natrija (zelo problematična je prekomerno soljena hrana) ali premajhno količino kalija, prekomeren vnos alkohola, kajenje in celo uživanje nekaterih prepovedanih drog. Lahko nastane tudi kot posledica pogosto uporabljenih zdravil, kot je aspirin, bolezenskih stanj, telesne neaktivnosti ali nespečnosti, nanjo pa vplivajo tudi starost, spol in genetski dejavniki [2, 3].
Kako ukrepati proti hipertenziji?
Če se ne želimo posluževati zdravil, so se za najbolj učinkovite ukrepe izkazali izguba telesne teže, povečan vnos kalija in zmanjšan vnos natrija v prehrani, več telesne aktivnosti, zmanjšan vnos alkohola in ustrezna dieta. Glede na smernice zdravljenja pa je včasih potrebno poseči tudi po antihipertenzivnih zdravilih, ki jih uvrščamo v več razredov. Med zdravila prvega izbora spadajo zaviralci ACE (angiotenzinske konvertaze – encima, vpletenega v regulacijo krvnega tlaka), blokatorji receptorja za angiotenzin II, blokatorji dihidropiridinskih kalcijevih kanalčkov in tiazidni diuretiki.
Predpisujejo se samostojno, velikokrat pa tudi v kombinacijah. Zaviralci ACE in blokatorji receptorja za angiotenzin II zavirajo sistem renin-angiotenzin-aldosteron, ki sicer sodeluje pri regulaciji krvnega tlaka, glede na klinične raziskave pa so ta zdravila še posebno uporabna pri bolnikih s srčnim popuščanjem in diabetično nefropatijo. Blokatorji dihidropiridinskih receptorjev s svojim delovanjem povzročajo razširitev žil, tiazidni diuretiki pa spodbujajo izločanje natrija s sečem. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem se uporabljajo tudi beta-blokatorji, ki zmanjšujejo količino krvi, ki se z vsakim srčnim utripom iztisne iz srca. V določenih kliničnih situacijah so na voljo tudi novejša zdravila, npr. zaviralci SGLT2, ki se uporabljajo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Obstajajo tudi drugi načini zdravljenja, kot je stimulacija določenih živčnih poti, navadno se ti uporabljajo pri hipertenziji, ki je zelo odporna na zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili [3].
Hipertenzija je torej velik svetovni problem, ki ga je mogoče analizirati na veliko različnih načinov. Pomembno je, da je o njej javnost dobi dovolj informacij ter da se spodbudi redno merjenje in nadziranje lastnega krvnega tlaka, s tem pa tudi preprečevanje posledic oz. hujših zapletov hipertenzije.
Viri:
[1] https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-hipertenzije
[2] https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/high-blood-pressure
