Ne rabimo vprašati strokovnjaka za to, da bi izvedeli, da se moramo več gibati. Ugodni učinki aktivnega življenjskega sloga so namreč številni; redna telovadba lahko minimizira učinke sedečega načina življenja, ki je v zahodnem svetu prevladujoč, in poveča pričakovano življenjsko dobo s tem da upočasni razvoj kroničnih obolenj. Nedavne študije pričajo o tem, da ni koristna le za telesno zdravje, ampak ima pozitiven vpliv tudi na psihološke in kognitivne sposobnosti.
Z staranjem se količina dnevne telesne aktivnosti tipično zmanjšuje, pa tudi aktivnost sama postane manj intenzivna. Tak potek je značilen za večino populacije, in odraža normalne učinke staranja; zmanjšano mišično maso, gostoto kosti, in gibljivost sklepov. A čeprav je določeno zmanjšanje fizične aktivnosti del normalnega procesa staranja, lahko preveliko zmanjšanje odraža določena bolezenska stanja. Tu pride v poštev 6-minutni test hoje.
Za ozadje, 6-minutni test hoje je oblika testiranja telesne zmogljivosti, ki lahko zdravnikom in terapevtom koristi pri diagnostiki stanja in pri spremljanju terapije. Test se izvaja na vnaprej pripravljeni progi, kjer so na vsake 3m označbe razdalje, na vsake 30m pa stoli za počitek. Proge so lahko različno dolge, začetek in konec sta označena z stožcem. Oseba, ki jo testiramo mora 6 minut hoditi od stožca do stožča. Če potrebuje počitek se lahko ustavi, nadaljnje takoj, ko se čuti zmožno. Opremljena je lahko z napravo za merjenje stanja kisika v krvi, odvisno od potreb testa. Ocenjuje se stanje kisika, zadihanost osebe, hitrost hoje, čas hoje do prvega postanka, število postankov, dolžina postankov.
Test predstavlja relativno preprost način ocenjevanja pacientovega fizičnega stanja. Zasnovan je bil za oceno kardiopulmonalnega stanja, a zdaj se uporablja tudi za oceno perifernih obtočil, metabolizma in živčno-mišičnih enot. Par pogostejših stanj, ki jih lahko pomaga diagnosticirati so; artritis, fibromialgija, razne poškodbe hrbtenjače in določene motnje v živčno-mišičnem prenosu. Poleg tega je v uporabi za spremljanje terapije za pljučno hipertenzijo, arterijsko koronarno bolezen in za okrevanje po srčnem infarktu.
Včasih lahko zdravnik predlaga test v odsotnosti bolezenskih stanj, za oceno splošne pripravljenosti. Na ta način se načeloma uporablja pri osebah starejših od 70, oziroma takrat, ko se to zdravniku zdi potrebno. Če se odrežete po pričakovanju za svojo starostno skupino, to pomeni, da ste v relativno dobri fizični kondiciji. Če pa padete pod vrednosti svoje kategorije, se načeloma v odsotnosti nekih pridruženih bolezenskih stanj predlaga režim telovadbe glede na starost in telesno zmogljivost. Za starejšo populacijo so posebej pomembne vaje za gibljivost in vaje za mišično moč. Telovadba za pozitiven vpliv ne rabi biti visoko intenzivna, vseeno pa se priporoča kaj več od mirnega sprehoda v parku.
Svetovna zdravstvena organizacija namreč pravi, da odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, poleg tega pa naj vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost. Za odrasle po 65. letu starosti se poleg tega priporoča tudi, da v svojo tedensko telesno dejavnost vključijo še vaje za ravnotežje, ki naj jih izvajajo vsaj trikrat tedensko.
Pomembnost dovoljšnjega telesnega gibanja ne smemo zanemariti niti v času karantene, saj je te vaje možno izvajati tudi doma, brez pripomočkov.
