Aritmije oz. motnje srčnega ritma predstavljajo neenakomerno ali močno pospešeno ali upočasnjeno bitje srca. Pojavijo se, ko električni impulzi ki povzročajo bitje srca, ne delujejo pravilno. Kot blage in kratkotrajne motnje, ki se hitro vrnejo v normalni srčni ritem, se lahko pojavijo pri zdravih ljudeh pri npr. povečanem telesnem naporu, psihičnem stresu, ob uživanju nekatere hrane in pijače… Kot bolezenska stanja so aritmije obravnavane, ko se pojavljajo pogosteje, trajajo dalj časa ali so zelo izrazite.
Normalen srčni utrip predstavlja 60 do 100 udarcev srca na minuto. Ta ritem narekuje naravni srčni spodbujevalnik, ki ga imenujemo sinoatrialni vozel. Nahaja se v desnem preddvoru (atriju), od koder se električni impulzi za krčenje srca širijo do prekatov (ventriklov). Zaradi rahlega zamika prevajanje impulza med preddvori in prekati, se prvi skrčijo prej in s tem omogočijo polnitev ventriklov s krvjo, ki se ob kontrakciji iztisne v pljučni in sistemski obtok.
Aritmije glede na hitrost bitja srca delimo na tahikardije oz. pospešeno bitje srca nad 100 utripov/minuto in bradikardije oz. upočasnjeno bitje srca pod 60 utripov/minuto. Lahko pa motnje srčnega ritma delimo tudi glede na to, od kod izvirajo. V preddvorih tako izvirajo atrijska fibrilacija, atrijsko plapolanje, supraventrikularna tahikardija in Wolff-Parkinson-Whitov sindrom, v prekatih pa ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija in sindrom dolgega QT intervala.
Simptomi se med posamezniki lahko razlikujejo, v redkih primerih pa je mogoče, da aritmije celo ne povzročijo znakov. Znaki so: občutek razbijanja v prsnem košu, utrujenost, slabo počutje, oslabelost, zadihanost, vrtoglavica, zbadanje pri srcu, občutki nepojasnjenega strahu, napadi potenja, omotica, krajša nezavest.
Aritmije se pojavijo zaradi številnih vzrokov, najpogosteje kot posledica drugih bolezni srca, kot so arterijska hipertenzija, vnetje srčne mišice, napake srčnih zaklopk, prirojene srčne napake, srčni infarkt in druge, lahko pa tudi zaradi drugih bolezenskih stanj kot npr. hipertiroidizem, diabetes, hormonske motnje. Lahko pa so tudi posledica dejavnikov na katere lahko vplivamo sami, to so kajenje, čezmerno uživanje alkohola ali kave, nepravilna prehrana, stres, nezadostno gibanje…
Motnje srčnega ritma lahko dokažemo na več načinov, najpogostejši med njimi je elektrokardiogram (EKG). S pomočjo elektrod, ki jih zdravnik prilepi na prsni koš bolnika pridobimo več značilnih krivulj, ki se ponovijo ob vsakem utripu srca, s katerimi si zdravnik pomaga pri diagnozi srčnih bolezni.
Zdravljenje aritmij je odvisno od vzrokov, ki so jih sprožili in njihovih simptomov ter ogroženosti zdravja bolnika. Vsak posameznik lahko sam poskrbi za odstranitev sprožilnih dejavnikov če je to mogoče (npr. opustitev kajenja). Če to ni dovolj ali ni mogoče, lahko zdravnik predpiše ustrezna zdravila, ob hujših motnjah pa se v bolnišnici izvede elektrokonverzija ali defibrilacija.
