Za medije

Sporočilo za javnost ob evropskem dnevu žil 2019

Ljubljana, 13. marca 2019

Združenje za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije organizira Dan žil, ki bo letos potekal v sredo 13. marca. Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že šestem dnevu žil, ki ga obeležujemo, ter projekt ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

Prof. dr. Aleš Blinc, dr.med. predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je spregovoril o periferni arterijski bolezni (PAB), dejavnikih tveganja in zdravljenju. Periferna arterijska bolezen predstavlja še en obraz ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.

Rok Perme, dr. medpredstavnik Združenja za žilne bolezni je povedal, da je namen akcije  osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni. Mimoidočim na različnih lokacijah po Sloveniji bomo člani Združenja in drugi sodelavci na voljo za pojasnila o bolezni in nasvete, izvajali pa bomo tudi meritve gleženjskega indeksa. V Ljubljani vas vabimo na 2 lokaciji in sicer v glavno avlo UKC Ljubljana od 10. do 13. ure ter v pasažo Maximarketa od 13.30 do 17. ure.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov, je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.

Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite pri svojem zdravniku.

Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt izvaja s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo različnih organizacij, strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozavešča o problematiki nepoznavanja bolezni. Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni.

V Sloveniji lahko pričakujemo na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo.

Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša.Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih 2- do 4-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen žile postara za približno 15 let. Ostali pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.

Meritve gleženjskega indeksa in svetovanje bodo danes, 13. marca od 10. do 13. ure v glavni avli UKC Ljubljana in od 13.30 do 17. ure v pasaži Maximarketa, kjer bodo predstavniki bolnišnice v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja ter Združenjem za žilne bolezni, predstavili in izvajali projekt ZdraveArterije.si. Dogodki bodo na ta dan tudi drugod po Sloveniji: Koroška: Zdravstveni dom Ravne od 10. do 13. ure, Zdravstveni dom Mežica od 10. do 13. ure, Zdravstveni dom Slovenj Gradec od 9. do 12. ure, Zdravstveni dom Velenje od 8. do 12. ure, Zdravstveni dom Radlje (3 stojnice: avla, logopedska ambulanta, ginekološka ambulanta) od  9. do 12. ure, Zdravstveni dom Dravograd od 9. do -12. ure, avla splošne bolnišnice Slovenj Gradec od  9. do 12. ure, Jesenice: Bolnišnica od 10. do -12. ure, merjenje GI, predavanje, stojnica z izobraževalnim gradivom, Izola: avla splošne bolnišnice, Murska Sobota: avla kirurškega bloka bolnišnice od 8. do 13.30 ure, Trbovlje: bolnišnica. Dne 15.3. pa bodo aktivnosti tudi v Novi Gorici: Eda center Nova Gorica.

Združenje za žilne bolezni, SZD

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Kontakti:

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: ales.blinc@kclj.si

Rok Perme, dr.med.: rok.perme@kclj.si

Prim. Matija Cevc, dr. med.: matija.cevc@kclj.si

 

Sporočilo za javnost ob evropskem dnevu žil 2018

Ljubljana, 13. marca 2018

Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

Kar vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen. Ker pa se kar 70 % bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, je preventivno delovanje ključno za uspešno zdravljenje. Zato je cilj dneva žil in akcije ZdraveArterije.si opozoriti na pomembnost pravočasnega pregleda in s tem pravočasnega odkrivanja motenj v krvnem obtoku.

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je spregovoril o periferni arterijski bolezni, dejavnikih tveganja in zdravljenju. Kot je poudaril, je za boljšo prognozo bolezni pomembno obvadovanje dejavnikov tveganja, predvsem prenehanje kajenja. Izkazal je zadovoljstvo nad tem, da v Sloveniji lahko pri marsikaterem družinskem zdravniku pacienti opravijo presejalni test (meritev gleženjskega indeksa). »To je zahrbtna bolezen, ki prizadene veliko ljudi, a se je marsikdo sploh ne zaveda. Z dnevom žil želimo ozaveščati ljudi, da lahko s pravočasnim zdravljenjem preprečimo hujše zaplete,« je izpostavil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni in koordinatorka aktivnosti ob dnevu žil, ki letos potekajo že petič, je povedala, da bodo aktivnosti v petek izvajali na kar 21 točkah po različnih slovenskih krajih. Na prireditvah želijo spomniti na dejavnike tveganja za nastanek bolezni žil, med katerimi je na prvem mestu prav kajenje. Obiskovalci pa bodo imeli tudi možnost različnih meritev in hitre ocene stanja. Izpostavila je tri ključne elemente samopregedovanja – BOM: bolečnost, odsotnost pulzov in mrzle, neprekrvavljene noge. Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt se bo izvajal dve leti in bo s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo tako strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščal o problematiki nepoznavanja bolezni. V okviru akcije so pripravili poseben spletni portal www.zdravearterije.si, kjer lahko izveste vse o bolezni, njenih simptomih in posledicah, ter informacije o možnostih pregleda po celi Sloveniji.

Svoje izkušnje s periferno arterijsko boleznijo in njenimi zapleti je z javnostjo podelil tudi znani novinar Robert Peressutti. Njegova zgodba potrjuje, da kajenje močno vpliva na razvoj bolezni. Prvi simptomi bolezni so se pri njem pojavili pred 5, 6 leti, ko je pri hoji občutil bolečine v mečih. Ampak šele po drugi operaciji je kajenju dokončno rekel ne in po dobrem letu spet lahko hodi tudi brez bolečin.

Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni. Ob dnevu žil zato vabijo vse, da si pri osebnem zdravniku občasno izmerijo togost žil, v petek pa bodo meritve izvajali tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani ter na drugih lokacijah po Sloveniji (več v prilogi).

O PERIFERNI ARTERIJSKI BOLEZNI

Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).

Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija). Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).

Vsak 6. prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav in se je zato ne zaveda. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).

V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.

Kontakti:

Prim. Matija Cevc, dr. med.: matija.cevc@kclj.si

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: ales.blinc@kclj.si

Andreja Cokan Vujkovac, dr. med.: andreja.cokan@sb-sg.si

Društvo Za zdravje srca in ožilja Slovenije: drustvo.zasrce@siol.net

 

Sporočilo za javnost o projektu

Ljubljana, 15. februarja 2018

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo začelo s projektom »ZdraveArterije.si«, katerega naloga je ozaveščanje o periferni arterijski bolezni (PAB), njenih simptomih in posledicah. 

Projekt se bo izvajal dve leti in bo s pomočjo raznih dogodkov ter s podporo tako strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščal o problematiki nepoznavanja periferne arterijske bolezni.

Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Toda čeprav periferna arterijska bolezen poteka sprva praviloma brez težav, lahko bolnike s slabšo prekrvavitvijo ali celo zaporo arterij ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Periferni arterijski bolezni poleg maščobnih oblog botruje predvsem kajenje, v splošnem pa so ji pogosteje izpostavljeni tudi bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je tveganje za njen nastanek dva do trikrat večje.

70 % bolnikov se periferne arterijske bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov. Uspešno ozaveščanje o tej mnogokrat usodni bolezni lahko prihrani mnogo trpljenja tako bolnikom kot njihovim svojcem ter prispeva h kakovosti življenja.

Projekt bo temeljil na spletnem portalu www.zdravearterije.si, ki je namenjen: 

  • Ozaveščanju pacientov o PAB
  • Preventivni oceni za obstoj bolezni
  • Informacijam o meritvah in dostopnosti preko interaktivnega zemljevida
  • Novicam in dogodkom na področju te bolezni

Diagnoza periferne arterijske bolezni se opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah in natančno ter objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni. Na spletni strani bo tudi zemljevid, ki bo pacientom ponujal lokacije izvajanja meritev za periferno arterijsko bolezen ter njim najbližjega izvajalca.