Arterijski ulkusi, poznani tudi kot ishemični ulkusi ali ishemične rane (ishemija = pomanjkanje kisika in hranil v prizadetih celicah določenega tkiva), so globoke kožne poškodbe, ki nastanejo zaradi oslabljenega in zmanjšanega dotoka arterijske krvi spodnjim okončinam. Zaradi omejene dostave krvi, ki je lahko posledica zožitve arterij, zapore arterije (s strdkom ali embolusom, ki je strdek, ki je po krvi pripotoval in zaprl žilo) ali poškodbe majhnih žil v udih, imajo koža in ostala tkiva prizadetega področja na voljo manj kisika in hranil. Takšen primanjkljaj lahko vodi v propad tkiva in do pojava razpok ter ran, ki se zato ne morejo zaceliti in tako počasi napredujejo do razvoja ishemičnega ulkusa/razjede.
Arterijski ulkusi predstavljajo najpogostejši zaplet periferne arterijske bolezni (PAB), ki je običajno posledica aterosklerotične zožitve srednjih in velikih arterij spodnjih in zgornjih okončin (ateroskleroza = kopičenje holesterola v stenah krvnih žil). Bolezen se najpogosteje pojavlja pri moških (starejših od 45 let) in ženskah (starejših od 55 let), ki so imeli/e že v preteklosti težave zaradi srčno-žilnih zapletov. Na razvoj PAB kot tudi na nastanek arterijskih ulkusov vplivajo kajenje, debelost in povišana vrednost maščob v krvi, drugi pogosti vzroki razvoja ulkusov pa so tudi sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, vaskulitisi (tj. vnetja stene krvnih žil), ledvična odpoved, srpastocelična anemija itd.
Ulkusne rane najpogosteje nastanejo na prstih, peti in kostnih izboklinah stopal in nog ter so boleče kljub odsotnosti okužbe. Običajno so nekoliko izbočene, z dobro omejenimi robovi ter z bledim dnom, katerega tkivo pogosto odmira. Koža okoli rane je lahko nekoliko stanjšana, pordela, hladna na dotik in neporaščena.
Povečano tveganje za razvoj arterijskih ulkusov lahko ocenimo pri ljudeh, pri katerih je pulz na vrhnji strani stopala ter za zadnjo stranjo notranjega gležnja slabše tipen ali tipno odsoten. Ishemijo spodnje okončine lahko odkrijemo tudi s t.i. Buergerjevim testom. Pacientu dvignemo nogo v zrak za 1 minuto pod kotom 45 stopinj, da le ta nekoliko pobledi. V primeru, da se po spustu okončine barva kože rožnato obarva šele po več kot 15 sekundah, to lahko nakazuje na moten pretok krvi v spuščeni nogi.
Ker so arterijski ulkusi tesno povezani s PAB, nam pri odkrivanju slednje in pri oceni tveganja za razvoj ishemičnih ran pomaga tudi meritev gleženjskega indeksa (GI). Definiran je kot razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju ter na nadlahti. Manjša kot je vrednost indeksa, bolj izrazita je PAB in večje je tveganje za nastanek arterijskih ulkusov, čeprav se slednji lahko pojavijo tudi pri pacientih z normalno izmerjeno vrednostjo (GI = 1.0 – 1.30). Dodatne informacije lahko pridobimo tudi z drugimi slikovnimi preiskavami žilja (ultrazvok žilja okončin, CT in MR slikanje žil…), ki nam tako podajo natančnejše podatke o mestih ter stopnji zožitve ali zapore arterij spodnjih okončin.
Arterijski ulkusi so lahko kronični, lahko pa zmeraj nastajajo na novo ter predstavljajo veliko breme tako za pacienta kot tudi za sam zdravstveni sistem. Kadar tovrstnih ran ne zdravimo, lahko pride do razvoja hude okužbe, v skrajnih primerih pa je lahko nujno potrebna amputacija prizadete okončine.
Viri:
Wound Source. Arterial Ulcers. (Dostopno na: https://www.woundsource.com/patientcondition/arterial-ulcers)
Medscape. Vascular Ulcers (Dostopno na: https://emedicine.medscape.com/article/1298345-overview#showallAmboss.
Peripheral arterial disease. (Dostopno z računom na: https://next.amboss.com/us/article/ch0a1f#Zca04f2e66d13ff93d2dfe26c676931d8)
Grey, Joseph E, et al. “Venous and Arterial Leg Ulcers.” BMJ (Clinical Research Ed.), BMJ Publishing Group Ltd., 11 Feb. 2006, www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1363917/.
Košnik, Mitja, et al. Interna Medicina. Medicinska Fakulteta, 2018.
