Na Dan žil v evropskih državah ozaveščamo prebivalstvo o pomenu zdravih žil. Bolezni žil so kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo. Povzročajo pa tudi velike družbene stroške.

Pri periferni arterijski bolezni (PAB) pride do zmanjšanja krvnega pretoka v okončine, največkrat zaradi akumulacije aterosklerotičnih maščobnih plakov v arterijah. Navadno so prizadete spodnje okončine, v katerih se med fizično aktivnostjo zaradi zožitve žilnega premera in posledične ishemije pojavijo bolečine, ki jim pravimo klavdikacije. Bolezen ima tudi mnogo drugih vzrokov, kot so vnetje, poškodbe ali izpostavljenost sevanju.

Ocenjujejo, da je prizadetih okoli 200 milijonov ljudi na svetu, incidenca pri starejših od 70 let pa je približno 20%. Dejavniki tveganja za njen razvoj so, med drugim, starost, visok holesterol ali krvni tlak, debelost, kajenje in sladkorna bolezen. Periferna arterijska bolezen torej predstavlja velik javnozdravstveni problem, zaradi česar je pomembno poznavanje možnosti preprečevanja ter zavedanje o nevarnostih, ki so jim bolniki izpostavljeni. V tem prispevku se bom zato osredotočil na povezanost med PAB in drugimi srčno-žilnimi težavami, ki imajo lahko visoko smrtnost.

Sama periferna arterijska bolezen ima ob pravilnem zdravljenju sicer precej optimistično prognozo, do visoke smrtnosti zaradi nje pa pride ravno zaradi pridruženih težav. Med njene komplikacije uvrščamo gangreno, amputacije, ulceracijo, srčno in možgansko kap ter mnoga druga stanja.

Ključno je pravočasno zdravljenje

Zaradi periferne arterijske bolezni so bolniki tako bolj izpostavljeni nevarnim srčno-žilnim zapletom, zaradi česar je pravočasno odkritje in ustrezno zdravljenje ključnega pomena.

Pri preprečevanju periferne arterijske bolezni je ključno preprečevanje tistih stanj, ki vplivajo na celovitost notranje plasti žilne stene – pomemben je zdrav življenjski slog, ki močno prispeva k vzdrževanju normalnih vrednosti sladkorja, holesterola in krvnega tlaka. Če pa ateroskleroza le napreduje do periferne arterijske bolezni oziroma če na podlagi že omenjenih simptomov sumite na pojav le-te, lahko to preverite z meritvijo gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite pri svojem osebnem zdravniku in v številnih referenčnih ambulantah po Sloveniji.

Ste že opravili meritev gleženjskega indeksa?

>> Poiščite najbližjo ambulanto

Aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja ob Dnevu žil: