Stanje epidemije SARS-CoV-2 je v preteklem letu v naš vsakdanjik prineslo veliko sprememb, povezanih z ukrepi za preprečitev širjenja okužbe, od omejitev gibanja pa do poostrenih higienskih standardov ter izobraževanja oz. dela od doma. Prav slednje je pri mnogih posameznikih povzročilo, da sede preživijo večji del dneva kot sicer, z zaprtjem rekreacijskih prostorov in fitnesov pa se temu predvsem v mestnem okolju pridružuje še vsesplošno pomanjkanje rekreacije. Kaj to pomeni za zdravje naših žil?
V tem prispevku se bomo osredotočili predvsem na pogosto bolezen ven, ki je med drugim lahko povezana tudi s pomanjkanjem gibanja – globoko vensko trombozo (v nadaljevanju: GVT). Venska tromboza je nastanek strdka v globoki ali povrhnji veni, kar povzroči delno ali popolno zaporo žile. Že v sredini 19. stoletja je znameniti nemški zdravnik Rudolf Virchow zapisal, da je eden glavnih dejavnikov, ki pripomorejo k nastanku GVT, upočasnjen pretok krvi v veni.
GVT se najpogosteje razvije v venah spodnjih udov. Glavna naloga ven je prenašanje s kisikom osiromašene krvi proti srcu z namenom ponovnega nasičenja s kisikom v pljučih. V spodnjih udih venska kri potuje od stopal navzgor, kar pomeni, da na potujočo kri deluje tudi sila gravitacije – pri premagovanju le-te nam pomagajo venske zaklopke, ki preprečujejo refluks oziroma zatekanje venske krvi navzdol/nazaj ter omogočajo enosmerni tok krvi proti srcu. Za vensko cirkulacijo spodnjih udov pa je pomembna tudi aktivnost golenskih mišic. Vene se namreč nahajajo med posameznimi mišicami, le-te pa služijo kot mišična črpalka, ki pomaga pri črpanju venske krvi navzgor in s tem preprečuje upočasnitev oziroma stazo toka krvi (slika 1). Z aktivnim krčenjem mišic goleni lahko tako zmanjšamo tveganje za nastanek GVT.
Za prebivalce razvitih držav (Evropa, Združene države Amerike) s pretežno sedečim načinom življenja je značilna nagnjenost k nastanku krčnih žil, ki je največkrat dedno pogojena, pojavnost pa narašča s starostjo. Krčne žile ali varikozne vene so posledica kroničnega venskega popuščanja, ki je posledica neustreznega delovanja venskih zaklopk. Dolgotrajen sedeči način življenja v kombinaciji s starostjo, nosečnostjo ali debelostjo povzroči, da zaradi povečane podajnosti ven in sile gravitacije pride do zastajanja venske krvi v spodnjem delu nog (angl. blood pooling), če pa temu prištejemo še prirojeno ali pridobljeno nagnjenost k hitrejšemu popuščanju venskih zaklopk, pa se lahko razvije kronično vensko popuščanje. Nefunkcionalne zaklopke tako namreč več ne opravljajo svoje primarne naloge – tj. preprečevanje retrogradnega toka venske krvi – in tako pride do zastajanja krvi (sprva) v venah v okolici gležnjev, kar preko povišanega venskega pritiska vodi do varikozno spremenjenih ven (slika 2). Zaradi zastajanja krvi in posledičnega povečanja premera žile se zaklopke ne morejo popolnoma zapreti in tako se popuščanje zaklopk (ob pomanjkljivem ukrepanju) še poslabša. V takšnem stanju so varikozne vene zaradi staze krvi bolj nagnjene k nastanku povrhnje venske tromboze, ki se lahko razširi tudi na globoki venski sistem in tako povzroči GVT.
Kljub vsemu pa samo pomanjkanje mišične aktivnosti in upočasnitev toka venske krvi nista edini dejavnik tveganja za nastanek GVT. Rudolf Virchow je opisal tudi ostale, ki jih danes poznamo združene pod imenom Virchowova triada, in vključujejo: neravnovesje med aktiviranimi dejavniki strjevanja krvi in zaviralci le-teh (npr. jemanje kontracepcije, trombofilija oz. nagnjenost k strjevanju krvi), poškodbo žilne stene (operacija, poškodba) in upočasnjen ali odstoten krvni pretok.
Na kakšne simptome in znake moramo biti pozorni, ko sumimo na pojav GVT?
Ob pogledu na prizadeto nogo sprva opazimo otekanje pod mestom žilne zapore zaradi strdka. V nogi imamo občutek napetosti, teže in tope bolečine, ki je izrazitejša ob hoji, noga je na dotik toplejša, lahko so poudarjene tudi podkožne vene.
Huda oblika GVT se lahko zaplete s pljučno embolijo, tj. zamašitev ene ali več pljučnih arterij s strdkom, ki največkrat izvira iz globokih ven nog. Nastane zaradi odtrganja strdka od žilne stene (slika 3), ki nato po venskem sistemu potuje navzgor preko srca do pljuč. Pljučna embolija se lahko konča s smrtjo, zato je pomembno, da sta postavitev diagnoze GVT in njeno zdravljenje kar se da hitra.
Redna telesna aktivnost torej ne koristi zgolj srcu in arterijskemu sistemu, temveč tudi venam. Med dolgotrajnim sedenjem je zatorej priporočljivo aktivno krčenje golenskih mišic, saj lahko s tem dolgoročno zmanjšamo tveganje za nastanek globoke venske tromboze ali varikoznih ven. Če se ob dolgotrajnem sedenju (v službi ali dolgotrajajočih potovanjih) kljub temu pojavi občutek težkih in utrujenih nog ter otekanje, je priporočljiva uporaba kompresijskih nogavic.
avtor: Romana Vranešič
Viri:
1. Borch, Knut H, et al. “Physical Activity and Risk of Venous Thromboembolism. The Tromso Study.” Haematologica, Ferrata Storti Foundation, Dec. 2010, www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2995567/
2. Office of the Surgeon General (US). “SECTION II: Reducing the Risk for DVT/ PE.” The Surgeon General’s Call to Action to Prevent Deep Vein Thrombosis and Pulmonary Embolism., U.S. National Library of Medicine, 1 Jan. 1970, www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK44186/.
3. Košnik, Mitja, et al. Interna Medicina. Medicinska Fakulteta, 2018.
4. Cardiovascular Physiology Concepts. Factors Promoting Venous Return. (dostopno na: https://www.cvphysiology.com/Cardiac%20Function/CF018)
5. Sachdeva A, Dalton M, Lees T. Graduated compression stockings for prevention of deep vein thrombosis. Cochrane Database of Systematic Reviews 2018, Issue 11. Art. No.: CD001484. DOI: 10.1002/14651858.CD001484.pub4
Viri slik:
Slika 1: Prikaz mišične črpalke, povzeto po: http://comprecarelymphatics.com/welcome-to-our-practice/about-lymphedema/lymphedema-and-chronic-venous-insufficiency/
Slika 2: Prikaz varikoznih ven, povzeto po: https://www.physio-pedia.com/Varicose_Veins
Slika 3: Prikaz globoke venske tromboze: arhiv MESI
