Kardiovaskularne bolezni so vzrok, zaradi katerih še vedno umre največ ljudi: več ljudi umre zaradi bolezni srca in ožilja, kot zaradi katerega koli drugega vzroka.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) napoveduje povečanje števila smrti zaradi kronično nenalezljivih bolezni, kamor uvrščamo tudi kardiovaskularne bolezni. Če se bo sedanji trend nadaljeval, se naj bi do leta 2030 število smrti na letni ravni dvignilo na kar 55 milijonov.

Svetovna zdravstvena organizacija je izdala akcijski načrt za kronične nenalezljive bolezni, za obdobje 2013-2020, kjer so objavljena priporočila in smernice za nacionalno in regionalno preventivo. Eden izmed strateških ciljev vključuje tudi zaostrovanje preventivnega zaznavanja, diagnosticiranja, samooskrbe in paliativnega zdravljenja. Poudarek je predvsem na splošnem zdravstvu in možnosti dostopa do ključnih sredstev,  ki pripomorejo k zgodnji diagnozi kardiovaskularnih obolenj.

Priporočila ameriške in evropske kardiološke organizacije, se osredotočajo na skupno oceno tveganj za nastanek in diagnosticiranje kardiovaskularnih bolezni. Obe organizaciji priporočata meritev gleženjskega indeksa, kot prvi korak k zgodnji diagnozi.

Diagnosticiranje periferne arterijske bolezni (PAB), ene od kardiovaskularnih bolezni, bi se moralo izvajati v splošnem zdravstvu. Po priporočilih, naj bi se gleženjski indeks meril vsakemu posamezniku, starejšemu od 50 let s kardiovaskularnim tveganjem (visok krvni pritisk, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen in kajenje) ter vsem posameznikom, starejšim od 70 let.

Mednarodne organizacije s temi priporočili, dajejo izziv vsem v medicinski industriji, da omogočijo dostop zanesljivih ter enostavnih tehnologij, tudi splošnemu zdravstvu.