Kaj je holesterol?
Holesterol je voskasta snov v krvi, ključna za izgradnjo zdravih celic. Kljub njegovi pomembnosti lahko visoka raven poveča tveganje za bolezni srca in žilja.

Kaj pomeni visok holesterol v krvi?
Visok holesterol, znan tudi kot hiperholesterolemija, je presežek lipidov, ki se kopičijo v arterijah in lahko povzročijo maščobne obloge. Te obloge lahko tiho nastajajo leta, kar vodi v aterosklerozo in povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.

Pomen ‘dobrega’ in ‘slabega’ holesterola pri zdravju

• LDL (‘slab’ holesterol): Kopiči se v stenah arterij, kar povzroča otrdelost in zoženje žil.
• HDL (‘dober’ holesterol): Odstranjuje odvečni holesterol in ga vrača v jetra.
  Lipidni profil običajno vključuje tudi trigliceride – vrsto maščob, ki lahko ob previsoki ravni dodatno povečajo tveganje za bolezni srca in žilja.

Dejavniki tveganja

• Prehrana: Uživanje nasičenih in transmaščob (najdemo jih v mastnem mesu, mlečnih izdelkih, pakiranih prigrizkih).
• Debelost: ITM 30+ poveča tveganje.
• Premalo vadbe: Znižuje raven HDL.
• Kajenje in alkohol: Kajenje znižuje HDL, prekomerno pitje alkohola poveča LDL.
• Starost: Po 40. letu jetra slabše odstranjujejo LDL.

Katere zdravstvene težave vplivajo na raven holesterola?

• Kronična ledvična bolezen (KLB): Povzroča več trigliceridov in LDL, hkrati pa zmanjšuje HDL.
• HIV: Kronično vnetje pospešuje aterosklerozo.
• Bolezni ščitnice: Hipotiroidizem poveča, hipertiroidizem pa zniža raven holesterola.
• Lupus: Povzroča neravnovesje lipidov, večje tveganje za koronarno bolezen.
• Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): Poveča LDL in zniža HDL.
• Sladkorna bolezen: Pogosto povezana z višjimi trigliceridi in LDL ter nižjim HDL.

Simptomi
Visok holesterol običajno nima simptomov. Edini način za postavitev diagnoze je krvni test (lipidni profil). Kopičenje oblog v arterijah pa lahko sčasoma povzroči resne zaplete, kot so srčni napad ali možganska kap.

Zapleti visokega holesterola

• Ateroskleroza: Nabiranje oblog na stenah arterij.
• Koronarna bolezen: Zoženje koronarnih arterij, ki vodi do srčnih napadov.
• Bolezen karotidne arterije: Zoženje arterij, ki oskrbujejo možgane, kar povečuje tveganje za možgansko kap.
• Periferna arterijska bolezen: Zoženje arterij v udih, kar povzroča bolečino in moten pretok krvi.
• Visok krvni tlak: Zožene arterije povečujejo napor srca, kar vodi do hipertenzije.

Preprečevanje

• Uživajte hrano z malo soli, bogato s sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi živili.
• Zmanjšajte uživanje nasičenih in transmaščob.
• Ohranjajte zdravo telesno težo.
• Prenehajte kaditi.
• Telovadite vsaj 30 minut dnevno.
• Omejite uživanje alkohola.
• Obvladujte stres.

Kdaj k zdravniku?
Prvi test holesterola je priporočljiv med 9. in 11. letom, nato na vsakih 5 let. Za moške med 45. in 65. letom ter ženske med 55. in 65. letom pa je testiranje priporočljivo vsaki 1–2 leti. Ljudje, starejši od 65 let, naj opravijo letne preglede.

Zdravljenje

• Statini: Najpogosteje predpisana zdravila za zniževanje LDL.
• Ezetimib: Zavira absorpcijo holesterola v črevesju.
• Fibrati in omega-3: Znižujejo trigliceride.
• PCSK9 zaviralci: Ciljno znižujejo LDL.
• Niacin: Vitamin B, ki zmanjša trigliceride in LDL.

Viri:

1. How High Cholesterol Affects Your Body. Healthline, 29. maj 2024.
2. High Cholesterol Diseases. Cleveland Clinic, 25. maj 2022.
3. High Cholesterol. Mayo Clinic, 23. januar 2023.
4. The American Heart Association. Cholesterol Medications, 20. februar 2024.