Sodobni življenjski slog, ki prispeva k razvoju ateroskleroze in arterijske hipertenzije, lahko vpliva tudi na aorto, največjo žilo v telesu. Ta igra ključno vlogo pri oskrbi telesa s kisikom in hranili, zato imajo patološki procesi v njeni steni enako resne posledice kot srčni infarkt.

Med ključne bolezni, ki lahko prizadenejo aorto, spadajo aterosklerotične spremembe, anevrizme in vnetja (aortitisi). Še posebej nevaren je akutni aortni sindrom, ki predstavlja življenjsko ogrožajoča stanja, kot so disekcija aorte, razpok anevrizme aorte, hematom aortne stene in poškodba aorte.

Ateroskleroza aorte

Aterosklerotične spremembe na aorti so najpogostejše v trebušnem delu in lahko poslabšajo prekrvavitev spodnjih okončin. Popolna zapora spodnjega dela aorte privede do nelagodja, bolečine ali krčev v mišicah obeh nog pri hoji.

Aortno aterotrombotično bolezen povzročijo krvni strdki, ki nastanejo ob aterosklerotičnih lehah v aorti. Če se te poškodujejo, nastane tromb, ki zapre svetlino žile, ali pa se odtrga in povzroči embolijo v oddaljenih delih telesa. Najnevarnejši zaplet aterosklerotičnih sprememb aorte so ponavljajoče se možganske kapi.

Holesterol, ki se sprosti iz poškodovanih aterosklerotičnih leh pri aortni ateroembolični bolezni, lahko potuje v oddaljene dele telesa in zmanjša prekrvavitev ledvic, nog in črevesja, zato lahko nastanejo majhni nekrotični predeli na spodnjih udih, bolečina v prsih in trebuhu ter okvara ledvic.

Nenadna zapora aorte je sicer redkejša, najpogosteje je posledica embolije iz leve strani srca, in je vzrok ishemične bolečine v obeh spodnjih okončinah.

Aortitis – vnetje aortne stene

Vnetje aortne stene ali aortitis je pogosto imunskega (avtoimunski vaskulitisi velikih žil in revmatske bolezni) ali infekcijskega vzroka. Če ni zdravljeno pravočasno, lahko vodi v razširitev aorte, nastanek anevrizem, aortne disekcije ali poškodb aortne zaklopke.

Anevrizma aorte

Pri anevrizmi aorte pride do sprememb v žilni steni. Aorta se lokalno razširi, in sicer v zunanjem sloju (psevdoanevrizma) ali vseh slojih žile (prava anevrizma). Poznamo anevrizme prsne in trebušne aorte. Večina jih ne povzroča nobenih simptomov, a so kljub temu zelo pomembne: kažejo na bolezensko dogajanje v aorti in lahko povzročijo razpok aorte, ki je smrtno nevarno stanje.

Akutni aortni sindrom

Bolečina v trebuhu, na pritisk občutljiv trebuh in arterijska hipotenzija (močno znižan krvni tlak, ki lahko vodi v nezadostno prekrvavitev možganov), so najznačilnejši znaki razpoka anevrizme trebušne aorte.

Razpok anevrizme prsne aorte je še pogostejši – zanj je poleg hipotenzije značilna tudi huda bolečina v prsih. Lahko pride do zastajanja tekočine v prsnem košu ali do bruhanja krvi.

Disekcija aorte

Nastane zaradi razslojitve aortne stene, med obe plasti nato vdre kri. Je posledica okvare aortne stene zaradi ateroskleroze ali nekaterih prijojenih stanj (Marfanov sindrom, Ehlers-Dahnlosov sindrom). Disekcija lahko vodi v tamponado srca in krvavitev v telesne votline, pretrganje aortne zaklopke ali katere od manjših vej aorte.

Akutno disekcijo aorte prepoznamo po hudi, ostri bolečini v prsnem košu, ki je stalna, in se sprva širi v hrbet, nato pa navzdol po telesu. Pri kronični disekciji bolečine ni, a je prav tako nevarna, ker povzroča srčni infarkt, možgansko kap in slabšo prekrvavitev ledvic, okončin in črevesja.

Zdravljenje disekcije poteka v bolnišnici, kjer z beta-blokatorji poskusimo znižati krvni tlak na 100-120 mmHg. Pogosto je za okrevanje potrebna tudi operacija, s katero nadomestimo del poškodovane aortne stene in prekrijemo mesto disekcije, ali pa uporabimo žilno opornico.

Hematom aortne stene

Tudi hematom aorte se kaže podobno kot disekcija aorte, a vendar gre za nekoliko drugačno stanje, saj se aortna stena ne raztrga. Bolnike s hematomom aortne stene imajo hude bolečine v prsnem košu, trebuhu in hrbtu, težko dihajo in se počutijo slabotni. Lahko pride tudi do izgube zavesti.

Poškodba aorte

Po poškodbi aorte, ki nastane po poškodbi prsnega koša, lahko bolnik nemudoma izkrvavi ali pa raztrganina ne povzroča večjih težav in pokaže kot psevdoanevrizma čez nekaj let.

Vzroki in dejavniki tveganja za bolezni aorte

Vzroki za nastanek bolezni aorte so enaki tistim, ki povzročajo ostala srčno-žilna obolenja (ateroskleroza, arterijska hipertenzija, vnetje žil in okužbe), redkeje pa bolezen aorte nastane kot posledica poškodbe.

Glavni dejavnik tveganja za nastanek anevrizem je uporaba tobaka, saj ta poškoduje aortno steno. Tveganje za nastanek bolezni aorte je še večje, če tobak uporabljate dlje časa in v velikih količinah. K nastanku bolezni aorte pripomoreta tudi moški spol in starost (nad 65 let), večje tveganje se pojavlja tudi pri osebah, ki imajo že znane anevrizme ali sorodnike, pri katerih so odkrili nastanek anevrizme.

Kako preprečimo nastanek in poslabšanje aortnih bolezni?

1. Prenehajte uporabljati tobak in tobačne izdelke. Izogibajte se tudi pasivnemu kajenju.
2. Jejte zdravo hrano ter se omejite vnos nasičenih in trans maščobnih kislin.
3. Zmanjšajte vnos soli, saj ta pospeši nastanek arterijske hipertenzije.
4. Redno nadzorujte krvni tlak in holesterol. Če vam je zdravnik predpisal zdravila, jih redno uporabljajte.
5. Poskrbite za zadostno količino gibanja (vsaj 150 min zmerne aerobne vadbe na teden).

Kako zdravimo že nastalo aortno bolezen?

Bolezen aorte lahko odkrijemo z uporabo ultrazvoka ali drugih slikovnih metod, kot sta CT ali magnetna resonanca. Za preprečitev napredovanja bolezni je ključen reden nadzor pri zdravniku kardiologu ali angiologu, potrebno je nadzorovati tudi arterijski hipertenzijo, hiperlipidemijo in prekiniti s kajenjem. Če je anevrizma aorte večja (od 5,5 mm) ali raste hitreje, jo zdravimo kirurško.

Literatura

1. Štajer D. Bolezni aorte. In: Košnik M, Mrevlje F, Štajer D, et. al., eds. Interna medicina. [4. izd.]. Ljubljana: Littera picta; Slovensko medicinsko društvo; 2011. p. 310–6.
2. Knol WG, Budde RPJ, Mahtab EAF, et. al. Intimal aortic atherosclerosis in cardiac surgery: Surgical strategies to prevent embolic stroke. Eur J Cardiothorac Surg. 2021; 60 (6): 1259–67. doi: 10.1093/ejcts/ezab344
3.  Gornik HL, Creager MA. Aortitis. Circulation. 2008; 117 (23): 3039–51. doi: 10.1161/CIRCULATIONAHA.107.760686
4. Cho MJ, Lee MR, Park JG. Aortic aneurysms: Current pathogenesis and therapeutic targets. Exp Mol Med. 2023; 55 (12): 2519–30. doi: 10.1038/s12276-023-01130-w
5. Sultan S, Acharya Y, Chua Vi Long K, et al. Management of acute aortic syndrome with evolving individualized precision medicine solutions: Lessons learned over two decades and literature review. Front Surg. 2023; 10: 1157457. doi: 10.3389/fsurg.2023.1157457
6. Saeed M, Malahfji M. Medical Management of Aortic Disease: If They Don’t Need Surgery, What Do They Need?. Methodist Debakey Cardiovasc J. 2023;19(2):70-77. Published 2023 Mar 7. doi:10.14797/mdcvj.1192
7. Abdominal aortic aneurysm. 2023 [citirano 2024 May 25]. Dosegljivo na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/abdominal-aortic-aneurysm/symptoms-causes/syc-20350688