Obolevnost za srčno-žilnimi boleznimi je v razvitem svetu visoka in je najpogostejši vzrok invalidnosti in smrtnosti. Med najpogostejše srčno-žilne bolezni uvrščamo: arterijsko hipertenzijo, koronarno bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferno arterijsko bolezen, globoko vensko trombozo in anevrizme aorte.

Največje tveganje za invalidnost in smrtnost predstavljata koronarna bolezen srca in bolezni možganskega žilja oz. njuna najhujša zapleta srčni infarkt in možganska kap.

Nastanek srčno-žilnih bolezni je v veliki meri povezan z aterosklerozo; to je nabiranje maščobnih molekul v steni krvnih žil in nastajanje maščobnih oblog, do česar pride zaradi povišane vrednosti maščob v krvi.

Dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni:

• Visok krvni pritisk oz. arterijska hipertenzija je hkrati bolezen in eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Povišan krvni pritisk je povezan z aterosklerotičnimi srčno-žilnimi dogodki, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa tudi vzrok srčnega popuščanja. Dejavniki, ki pripomorejo k povišanemu krvnemu tlaku so: prekomerno uživanje soli, nezadostna telesna dejavnost, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna teža, debelost in stres.
• Povišan holesterol oz. hiperholesterolemija je stanje, kjer je v krvi preveč maščob. Presežek teh maščob se začne nabirati v stenah žil, čemur rečemo ateroskleroza.
• Pri diabetesu je raven sladkorja v krvi previsoka in lahko poškoduje krvne žile in poveča verjetnost, za aterosklerotično dogajanje znotraj žil. Veliko ljudi z diabetesom ima lahko tudi prekomerno telesno težo, kar je tudi dejavnik tveganja.
• Debelost oz. prekomerna telesna teža poveča tveganje za nastanek diabetesa in povišanega krvnega pritiska.
• Telesna neaktivnost poveča možnost za prekomerno telesno težo in povišan krvni tlak ter povišane vrednosti holesterola. Redna telesna aktivnost in primerna dieta pomagata ohranjati primerno telesno težo.
• Kajenje lahko poveča raven trigliceridov (maščob) v krvi in zmanjša raven ‘dobrega’ oz. HDL holesterola v krvi.
• Prekomerno uživanje alkohola prav tako lahko poveča raven holesterola v krvi.
• Stres lahko poveča vnetje v telesu, kar je povezano z visokim krvnim pritiskom in nižjim ‘dobrim’ oz. HDL holesterolom.
• Med genetske dejavnike uvrščamo spol, starost, in družinsko zgodovino srčno-žilnih bolezni.

Koronarna bolezen srca
S tem izrazom govorimo o angini pektoris, srčnem infarktu in nenadni srčni smrti. Gre za bolezni, kjer kopičenje maščob in holesterola oz. ateroskleroza prizadane kornarne arterije in privede do zožitve ali zamašitve koronarnih arterij, ki srce oskrbujejo s kisikom bogato krvjo. Ločimo stabilno ishemično bolezen srca in nestabilno ishemično bolezen srca. Stabilna ishemična bolezen srca oz. angina pektoris je kronična oblika, pri kateri se koronarne arterije več let postopoma zožujejo, srce sčasoma prejme manj krvi, bogate s kisikom, kar povzroči nastanek stopnjujoče stiskajoče bolečine v prsnem košu ob stopnjujočem telesnem naporu. Akutni koronarni sindrom oz. srčni infarkt je akutna oz. nenadna oblika, ki zahteva nujno medicinsko pomoč. Obloga na steni koronarne arterije pri tem nenadoma poči in nastane krvni strdek, ki zapre pretok krvi v srce in povzroči nenadno hudo stiskajočo bolečino v prsnem košu.

Bolezni možganskega žilja
Izraz zajema možgansko kap in prehodno ishemično motnjo. Pri možganski kapi pride do izgube možganske funkcije zaradi prekinitve dotoka krvi v možgane ali razpoka žile in posledične krvavitve. Prehodna možganska ishemija (skrajšano TIA, angl. transient ischemic attack, prehodni ishemični napad) je kratkotrajna epizoda izgube možganske funkcije, ki jo povzroči žariščna prekinitev dotoka krvi v možgane. Trias dejavnikov tveganja za nastanek bolezni možganskega žilja so: zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje, pri čemer je za možgansko kap najpomembnejši zvišani krvni tlak. Večjo tveganje za možgansko kap predstavljata tudi sladkorna bolezen oz. diabetes in atrijska fibrilacija, pri kateri lahko pride do nastanka krvnega strdka, ki po žilju potuje v možgane in tam prekine dotok krvi v okolno tkivo.

Periferna arterijska bolezen
O periferni arterijski bolezni govorimo, ko kopičenje maščob in holesterola oz. ateroskleroza prizadene arterije v rokah ali nogah. Če se arterije zožijo ali zamašijo z oblogami ali krvnimi strdki, kri težje prenaša kisik in hranilne snovi do tkiv na teh območjih. Periferna arterijska bolezen je dolgotrajna in napredujoča bolezen, ki lahko v najhujšem primeru privede do akutne ishemije okončine (npr. noge ali roke). Če se periferne arterijske bolezni ne zdravi, lahko pride do potrebe po nujni medicinski pomoči in amputacije tj. odstranitve dela ali celotne noge ali stopala, predvsem pri ljudeh, ki imajo tudi sladkorno bolezen.

Zapleti srčno-žilnih bolezni
Nezdravljena ali slabo nadzorovana, lahko pa tudi zdravljena, a napredujoča bolezen srca in žilja lahko poleg že omenjenih: srčni infarkt, nenadna srčna smrt in možganska kap, privede tudi do drugih zapletov kot so npr.: aritmije, nastanek krvnih strdkov in embolusov, pljučna embolija in zmanjšana ledvična funkcija.

Posledice srčno-žilnih bolezni
Bolezni srca in žilja lahko močno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja. Kot že omenjeno so srčno-žilne bolezni vedno pogostejši vzrok za prezgodnjo smrt in druge zaplete, kot so potreba po daljših hospitalizacijah in telesna prizadetost. Osebe z angino pektoris se lahko npr. izogibajo naporu zaradi pojava bolečine v prsnem košu in strahu pred pojavom resnejših zapletov. Srčno popuščanje lahko povzroči otekanje, omotico in druge simptome, ki otežijo opravljanje vsakodnevnih opravil. Že zgolj diagnoza srčno-žilne bolezni lahko povzroči povečan stres zaradi zavedanja, da lahko bolezen napreduje in se lahko konča z urgentnim dogodkom, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Bolezni povezane s srcem lahko privedejo do manjše telesne zmogljivosti zaradi zadihanosti in pojava bolečin v prsnem košu, ki so lahko tako hude, da osebe omejujejo pri vsakdanjih aktivnostih. Ob pojavu aritmij je lahko potrebna vstavitev srčnega spodbujevalnika. Periferna arterijska bolezen lahko, če povzroči tako močno ishemijo uda, privede do amputacije uda, kar lahko močno zmanjša mobilnost in samostojnost posameznika. Možganska kap je pogost vzrok prezgodnje smrti, dolgotrajne manj zmožnosti ter ima zaradi zmanjšanega socialnega delovanja, visokih stroškov nege in zmanjšane produktivnosti velike zdravstvene in socialno-ekonomske posledice. Po možganski kapi lahko pri ljudeh nastanejo hude invalidne posledice, kot so dizartrija ali afazija, disfagija, žariščna ali generalizirana mišična oslabelost ali pareza, ki so lahko začasne ali povzročijo trajno telesno invalidnost, ki lahko vodi do popolne priklenjenosti na posteljo zaradi hemiplegije, kar lahko privede še do dodatnih zapletov zaradi negibljivosti, kot je npr. večje tveganje za trombembolične dogodke.

Viri:

1. Complications of Heart Disease. Healthline. 8 May 2024. Dosegljivo na: https://www.healthline.com/health/heart-disease/complications
2. Cardiovascular disease. Cleveland Clinic. 1 September 2022. Dosegljivo na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21493-cardiovascular-disease
3. NIJZ. Srčno-žilne bolezni [Internet]. Dosegljivo na: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/srcno-zilne-bolezni/
4. NHS. Cardiovascular disease [Internet]. Dosegljivo na: https://www.nhs.uk/conditions/cardiovascular-disease/
5. Risk Factors for Heart Disease: Don’t Underestimate Stress. Johns Hopkins medicine. Dosegljivo na: https://www.hopkinsmedicine.org/health/wellness-and-prevention/risk-factors-for-heart-disease-dont-underestimate-stress
6. Olvera Lopez E, Ballard BD, Jan A. Cardiovascular Disease. 22 August 2023. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK535419/
7. Peripheral artery disease. Cleveland Clinic. 24 November 2022. Dosegljivo na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17357-peripheral-artery-disease-pad
8. Coronary artery disease. Cleveland Clinic. 13 October 2023. Dosegljivo na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/16898-coronary-artery-disease