Aortna stenoza oziroma zožitev aortne zaklopke je najpogostejša bolezen srčnih zaklopk in predstavlja približno 5 % vseh prirojenih srčnih napak.
Aortna zaklopka zapira ustje med levim srčnim prekatom in aorto, največjo arterijo v našem telesu, ki prenaša kri, bogato s kisikom, iz srca do tkiv. Sestavljajo jo trije lističi, ki se pripenjajo na obod aorte in zapirajo njeno ustje. Pri aortni stenozi pride do zožitve ustja, ki ga aortna zaklopka zapira, kar posledično oteži iztis krvi iz srca in zmanjša tok krvi v aorto. Tako lahko posredno zmanjša preskrbo tkiv s kisikom.
Aortna stenoza se najpogosteje pojavlja pri starejših od 65 let. Vzročnih faktorjev je veliko, za najpogostejšega, zlasti pri starejših, pa štejemo kalcifikacijo aortne zaklopke. Sčasoma se namreč na zaklopki lahko začne kopičiti kalcij, ki lahko omejuje delovanje zaklopke in tako tudi pretok krvi. Aortne stenoze lahko prav tako nastanejo kot posledica bakterijskih okužb. Kopičenje bakterij na zaklopki lahko aktivira naš imunski odziv, ki posledično poškoduje samo zaklopko. Tretji mehanizem nastanka vključuje dedne in kronične bolezni, kot so odpoved ledvic, družinska hiperholesterolemija, lupus, revmatoidni artritis in številne druge avtoimunske in vnetne bolezni. Med drugim lahko stenozo povzroči tudi prirojena napaka aortne zaklopke, pri kateri ustje aorte namesto treh lističev zapirata le dva. Tako stanje imenujemo bikuspidalna aortna zaklopka in prizadene približno 1‒2 % prebivalstva.
Stopnjevanje stenoze lahko napreduje počasi, več let, ali pa zelo hitro. Stopnja stenoze aortne zaklopke lahko sega od blage do hude. Pri hujših oblikah stenoze lahko pride do srčnega popuščanja, hipertrofije (zadebelitve) levega prekata (le-ta mora namreč opravljati večje delo, da premaga povečan pritisk, ki v njem nastane zaradi nabiranja krvi) ali celo do zapore pretoka krvi v aorto in posledično do preostalih delov telesa, kar je lahko življenjsko ogrožajoče.
Otroci in mladostniki z blago in zmerno obliko stenoze so sprva pogosto brez simptomov, prvi simptomi se običajno pojavijo šele pri napredovalih stopnjah. Med najpogostejše simptome štejemo bolečino za prsnico, vrtoglavice, omedlevice, utrujenost in zasoplost med naporom, povišan srčni utrip ter edeme gležnjev.
Aortno stenozo lahko z zdravniško pomočjo zdravimo in celo ozdravimo. Metode zdravljenja so raznolike, odvisne so predvsem od stopnje stenoze in pridruženih simptomov. Ob odkritju začetne stopnje stenoze je ključnega pomena redno spremljanje njenega napredovanja, saj se le-ta lahko s časom poslabša.
S številnimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo verjetnost nastanka ali napredovanja stenoze, vendar oblike stenoze, ki jo povzroči staranje in druge prirojene bolezni, običajno ne moremo preprečiti. Med preventivne ukrepe spadajo predvsem zdrav življenjski slog, redna telesna aktivnost in ohranjanje zdrave telesne teže, saj so dejavniki tveganja podobni kot pri boleznih koronarnih arterij. Stenozo, ki je posledica bakterijskih okužb, lahko preprečimo s pravočasnim zdravljenjem okužbe.
Ob pojavu prvih simptomov, tj. bolečine za prsnico in omedlevice ob naporu, je pomembno poiskati zdravniško pomoč, kajti predolgo čakanje lahko povzroči nepovratne poškodbe srca. V napredovalih stopnjah lahko stenoza aortne zaklopke poveča tveganje nenadne smrti.
