Stresna kardiomiopatija ali sindrom zlomljenega srca je akutno kratkotrajno bolezensko stanje, ki lahko povzroči hitro in povratno oslabitev srčne mišice. Pri tem je oslabljen le del srčne mišice. Za kratek čas pride do prekinitve delovanja oslabljenega dela srca, preostali del srca pa deluje kot običajno. Včasih se pri tem srce lahko krči močneje. Običajno nastane ob nenadnem intenzivnem čustvenem ali fizičnem stresu, a do 30 % bolnikov ob pojavu prvih simptomov nima prepoznavnega sprožilca.

Sindrom lahko poleg intenzivnih čustev, tako dobrih kot slabih, povzročijo tudi nenadna bolezen, večji kirurški poseg, hujša poškodba, redkeje pa tudi uporaba nekaterih zdravil (npr. zdravila za zdravljenje hudih alergijskih reakcij in hudih napadov astme) ali prepovedanih drog.

Ob stresnem dogodku telo proizvaja hormone, adrenalin in noradrenalin, ki naj bi pomagali pri obvladovanju stresa. Srčna mišica je v primeru stresne kardiomiopatije lahko preobremenjena zaradi prevelike količine adrenalina, ki se nenadoma proizvede kot odgovor na stres. Presežek adrenalina povzroči zožitev malih koronarnih arterij, ki oskrbujejo srce s krvjo, kar povzroči začasno zmanjšanje pretoka krvi v srce. Adrenalin se poleg tega lahko tudi neposredno veže na celice srčne mišice in povzroči, da v celice vstopijo velike količine kalcija. Tako velik vnos kalcija v srčno mišico prepreči pravilno bitje srca. Učinki adrenalina na srce pri stresni kardiomiopatiji pa so začasni in popolnoma reverzibilni; delovanje srčne mišice se običajno izboljša v nekaj dneh ali tednih.

Simptomi stresne kardiomiopatije

Stresna kardiomiopatija lahko povzroči simptome enake simptomom srčnega infarkata (pri tem so simptomi najpogosteje posledica zamašitve koronarne arterije, ki preprečuje dostop krvi do srčne mišice), tudi če so koronarne arterije normalne. To so nenadna, huda bolečina v prsih oz. angina pektoris, težka sapa, oslabitev delovanja levega prekata srca, neenakomerno bitje srca oz. aritmija, nizek krvni tlak oz. hipotenzija, razbijanje srca, omedlevica oz. sinkopa. Ljudje s stresno kardiomiopatijo imajo lahko tudi manj dramatične bolečine v prsih, lahko gre zgolj za oteženo dihanje, nenaden pojav izrazite utrujenosti, hladen znoj ali vrtoglavico.

Kakšna je razlika med sindromom zlomljenega srca in akutnim miokardnim infarktom?

Simptomi stresne kardiomiopatije lahko posnemajo simptome srčnega infarkta, zato je brez preiskav težko razločiti med temi dvemi stanji.

Srčni infarkt se večinoma zgodi zaradi popolne ali skoraj popolne zapore koronarnih arterij in krvnih strdkov v koronarnih arterijah, ki oskrbujejo srce s krvjo. Če ti strdki za dovolj dolgo prekinejo dotok krvi v srce, celice srčne mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil ter posledično odmrejo, na srcu pa ostane brazgotinasto tkivo in nepopravljive poškodbe srčne mišice.

Pri sindromu zlomljenega srca srčne arterije niso zamašene, vendar je pretok krvi v srčnih arterijah lahko zmanjšan. Ljudje s stresno kardiomiopatijo imajo pogosto normalne koronarne arterije. Večina nima brazgotinskega tkiva ali poškodb srčne mišice.

Kako je stresna kardiomiopatija diagnosticirana?

Simptomi stresne kardiomiopatije se ne razlikujejo od simptomov srčnega infarkta, zato zgolj na podlagi tega ne moremo postaviti diagnoze. Tudi elektrokardiogram oz. EKG lahko pokaže podobne nepravilnosti, kot jih najdemo pri srčnem infarktu, predvsem povišanje segmenta ST. Za izključitev srčnega napada so zato potrebne laboratorijske in slikovne preiskave. Na angiogramu ni dokazov o zamašitvi koronarnih arterij, ki so najpogostejši vzrok za srčni infarkt. Ehokardiogram (EKG) ali ultrazvok, kaže nenormalen premik stene levega srčnega prekata, votlina se izboči in spominja na tako tsubo, posodo, ki jo japonski ribiči uporabljajo za lovljenje hobotnic.

Dejavniki tveganja

Tveganje za stresno kardiomiopatijo je večje pri ženskah srednjih let. Po 55. letu starosti se tveganje za nastanek bolezni poveča za petkrat. Večina bolnikov je zato žensk po menopavzi. Natančen razlog za to ni znan, a naj bi ženski hormon estrogen pomagal ščititi srce pred škodljivimi učinki adrenalina, po menopavzi pa se sproščanje tega hormona zniža. Drugi dejavniki tveganja so še anamneza tesnobe, anksioznosti, depresije ali nevrološke bolezni.

Zdravljenje

Posebnega zdravljenja za stresno kardiomiopatijo ni. Odvisno od resnosti simptomov in od tega, ali ima oseba nizek krvni tlak ali pljučni edem, se priporočajo standardna zdravila za srčno popuščanje, kot so β-blokatorji, zaviralci ACE in diuretiki. Bolnikom, ki imajo tudi aterosklerozo se običajno predpiše aspirin.

Čeprav je dokazov o dolgotrajnem zdravljenju malo, se lahko β-blokatorji (ali kombinirani α- in β-blokatorji) nadaljujejo za nedoločen čas, da bi z zmanjšanjem učinkov adrenalina in drugih stresnih hormonov preprečili ponovitev bolezni. Pomembno je tudi, da si prizadevamo za zmanjšanje stresa, ki je morda imel vlogo pri sprožitvi motnje.

Življenje s stresno kardiomiopatijo

Večina ljudi s sindromom zlomljenega srca si hitro opomore in običajno nima dolgotrajnih posledic. Večina bolnikov, ki so imeli stresno kardiomiopatijo najverjetneje ne bo imela ponovne epizode. Študije kažejo, da le do 5 % bolnikov doživi ponavljajočo epizodo. To se imenuje ponovna takotsubo kardiomiopatija.

Kratkoročna in dolgoročna prognoza sta odvisni od vrste stresorja, ki ga je povzročil sindrom. Bolniki, pri katerih se sindrom zlomljenega srca razvije zaradi čustvenih sprožilcev, imajo dobro petletno prognozo. Bolniki, pri katerih je sindrom povzročil fizični sprožilec imajo slabšo prognozo zaradi možnih nevroloških dogodkov, kot je možganska kap. Ker srčna mišica ni trajno poškodovana, večina bolnikov po preboleli stresni kardiomiopatiji živi zdravo življenje. Zapleti stresne kardiomiopatije vključujejo: kopičenje tekočine v pljučih oz. pljučni edem, nizek krvni tlak, motnje srčnega ritma oz. aritmijo, srčno popuščanje, krvne strdke v srcu itd.

LITERATURA

1. Broken heart syndrome. Cleveland Clinic. 21 november 2023. Dosegljivo na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17857-broken-heart-syndrome
2. Broken heart syndrome. Mayo clinic. 11 november 2023. Dosegljivo na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/broken-heart-syndrome/symptoms-causes/syc-20354617
3. Broken heart syndrome. Johns Hopkins medicine. Dosegljivo na: https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/broken-heart-syndrome
4. Broken-heart syndrome (takotsubo cardiomyopathy). Harvard health. 13 june 2023. Dosegljivo na: https://www.health.harvard.edu/heart-health/takotsubo-cardiomyopathy-broken-heart-syndrome