Holesterol je za normalno delovanje telesna nujno potrebna snov, saj je pomemben gradnik vseh celičnih membran, različnih hormonov (kortizola in spolnih hormonov), vitaminov in žolčnih kislin. V večji meri se proizvaja v jetrih, v telo pa ga lahko vnesemo tudi s hrano živalskega izvora.

Ker je holesterol v vodi netopna snov, se po krvi prenaša znotraj makromolekularnih kompleksov, imenovanih lipoproteini. To so kroglasti delci, sestavljeni iz maščob in proteinov. Sredino delca tvorijo  v vodi netopne snovi, npr. holesterol, zunanji del pa sestavljajo amfipatični (v vodi in v maščobah topni) fosfolipidi in proteini. Lipoproteini imajo tri pomembne vloge v človeškem telesu:

• sodelujejo pri absorpciji holesterola, maščobnih kislin in vitaminov iz hrane v črevesju,
• prenašajo holesterol in druge maščobe iz jeter v periferna tkiva,
• prenašajo holesterol iz perifernih tkiv v jetra.

Lipoproteini so razdeljeni v 5 podskupin glede na gostoto in velikost. LDL in HDL sta dve najpomembnejši podskupini lipoproteinov, ki sodelujeta pri metabolizmu holesterola.

LDL-delci, imenovani tudi lipoproteini nizke gostote, nastajajo v krvi in prenašajo maščobne molekule v celice. Ko celica potrebuje dodaten holesterol, sintetizira potrebne receptorje, na katere se lahko vežejo LDL-delci iz krvi. Zvišana koncentracija LDL v krvi predstavlja dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Ateroskleroza je proces kopičenja maščob v žilni steni, ki lahko privede do zoženja žil in sčasoma do popolne zamašitve. LDL-delce včasih zaradi njihovega vpliva na razvoj ateroskleroze s sproščanjem holesterola v arterijske stene pogovorno imenujemo tudi »slabi holesterol«.

HDL-delci, imenovani tudi lipoproteini visoke gostote, so najmanjša vrsta lipoproteinov. Za razliko od večjih lipoproteinskih delcev, ki prenašajo maščobne molekule v celice, HDL-delci odstranjujejo maščobne molekule iz krvi in celic. Višje koncentracije delcev HDL so povezane z manjšimi koncentracijami maščob v krvi in upočasnjenim procesom ateroskleroze v stenah arterij, kar zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in druge žilne bolezni. HDL-delce običajno imenujemo »dober holesterol«, ker prenašajo maščobne molekule iz arterijskih sten v jetra, kjer se lahko holesterol varno shranjuje.

Normalne koncentracije maščob v krvi so odvisne od starosti, spola in pridruženih bolezni.  Koncentracije holesterola v plazmi določamo zjutraj, vsaj 12 ur po zadnjem obroku ali zaužitju alkohola, kave, nikotina in zdravil. Za normalne vrednosti štejemo tiste, pri katerih je tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni manjše. Normalne vrednosti za koncentracije holesterola so navedene v tabeli 1. Pri osebah z znano koronarno boleznijo (pri kateri je motena oskrba srčne mišice s krvjo) ali sladkorno boleznijo pa so te meje nižje, saj imajo ti ljudje večje tveganje za nastanek bolezni na srčno-žilnem sistemu.

Tveganje za razvoj ateroskleroze povečujejo zvišana plazemska koncentracija celokupnega holesterola in LDL-delcev ter znižana plazemska koncentracija HDL. Negativen vpliv ima tudi zmanjšano razmerje med HDL- in LDL-delci (HDL/LDL).

Previsoke koncentracije holesterola oz. hiperholesterolemije nastanejo kot rezultat številnih dejavnikov, ki so lahko prirojeni (nanje nimamo vpliva) in pridobljeni kot posledica nezdravega življenjskega sloga oziroma drugih bolezni.

• Spol in starost: koncentracija celokupnega holesterola in LDL-delcev narašča s starostjo. Ženske postanejo bolj ogrožene po menopavzi, saj ženski spolni hormoni (ki se sproščajo pred nastopom menopavze) ščitijo žile pred aterosklerozo.
• Prehrana: holesterol najdemo le v živilih živalskega izvora (rdeče meso, mlečni izdelki). Vnos hrane, bogate s holesterolom, ne povzroči samo povišane vrednosti LDL-delcev v plazmi, ampak tudi ustavi sintezo HDL-delcev v jetrih in s tem zniža plazemsko koncentracijo HDL. V oljih rastlinskega izvora (olivno, sončnično) pa najdemo nenasičene maščobne kisline, ki so lahko v dveh različnih oblikah, in sicer cis ali trans obliki. V naravi je večina nenasičenih maščobnih kislin v obliki cis, medtem ko z industrijsko predelavo rastlinskih olj iz cis oblike nastanejo maščobne kisline trans oblike.  Nenasičene maščobne kisline v cis obliki so koristne, saj povečajo koncentracijo HDL-delcev in hkrati zmanjšajo LDL, medtem ko imajo trans oblike ravno nasprotni učinek. Priporočena dieta bi torej vsebovala omejen vnos hrane živalskega izvora in večji vnos naravnih nepredelanih rastlinskih maščob, ki vsebujejo maščobne kisline v cis obliki.
• Telesna aktivnost: povečana telesna aktivnost zviša plazemsko koncentracijo HDL-delcev, obratni učinek pa ima premajhna telesna aktivnost.

Hiperholesterolemijo na začetku poskušamo zdraviti z dieto in spremembami življenjskega sloga. Priporoča se redna telesna aktivnosti, vzdrževanje normalne telesne teže in zmanjšan vnos maščob s hrano. Ti ukrepi lahko zmanjšajo koncentracijo plazemskega holesterola za približno 10 %. Vendar pa samo dieta z manj maščobami redko zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja pri ženskah po menopavzi. Hiperholesterolemijo, ki se ne izboljša po spremembi življenjskega sloga, pa zdravimo tudi z zdravili. Zdravila lahko zmanjšajo koncentracijo plazemskega holesterola za približno 40 %. Ugodni učinki diete, telesne aktivnosti in zdravil se pri bolnikih seštevajo.

Viri:

1. Ribarič S. Hiperlipoproteinemije. In: Kovačič U, ed. Seminarji patološke fiziologije. 5.izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2021: 112 – 120.
2. Fras Z. Motnje v presnovi maščob. In: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D, ed. Interna medicina. 3. izd. 2005: 736 – 761.
3. Lee Y, Siddiqui WJ. Cholesterol Levels. 2022 Jul 25. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31194434/
4. Huff T, Boyd B, Jialal I. Physiology, Cholesterol. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470561/