Vsak 6. prebivalec nad 55 let ima bolezen zamašenih žil - Zdrave arterije

Vsak 6. prebivalec nad 55 let ima bolezen zamašenih žil

september 17, 2018 4:11 pop

Srčnožilne bolezni so pri nas in v razvitem svetu poglavitni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Imamo jasne dokaze, da je vplivanje na dejavnike tveganja za aterosklerozo pri osebah, ki še nimajo klinično izražene bolezni, povezano z manjšim pojavljanjem aterosklerotičnih zapletov, kot sta srčna in možganska kap. Številne klinične in epidemiološke raziskave na velikem številu prebivalcev so nedvomno dokazale, da ima primarna preventiva (prvotno preprečevanje) večjo vlogo pri zmanjšanju smrtnosti kot zdravljenje in medicinski postopki ob pojavu bolezni.

Periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil prizadane vsakega šestega prebivalca nad 55 let.

Načrtovanje primarne preventive ateroskleroze temelji na splošnih in usmerjenih ukrepih za zmanjšanje ogroženosti celotnega prebivalstva. Splošni ukrepi so usmerjeni k sprejemanju načel zdravega načine življenja: pravilni prehrani, nekajenju, redni telesni dejavnosti in duševni sprostitvi. Med usmerjene dejavnosti primarne preventive uvrščamo iskanje ogroženih posameznikov, oceno stopnje ogroženosti in odstranjevanja, kot npr.: opustitev kajenja ali zmanjševanje navzočih dejavnikov tveganja za aterosklerozo.

 

Za hitro oceno stopnje ogroženosti so potrebni podatki o starosti, spolu, družinski ogroženosti zaradi ateroskleroze, kajenju in stopnji telesne dejavnosti. Izmeriti moramo krvni tlak in določiti celotni holesterol v krvi ter krvni sladkor. Na podlagi ocene ogroženosti za razvoj bolezni srca in ožilja, zdravnik svetuje preiskovancu, kako naj z ustrezno spremembo življenjskega sloga zmanjšuje ali odpravi dejavnike tveganja, po potrebi pa predpiše tudi zdravila. Znano je, da z zdravim življenjskim slogom od zgodnje mladosti, ki sloni na srcu prijazni prehrani, nekadilstvu, duševni sproščenosti in redni telesni dejavnosti, primerni starosti posameznika, lahko vplivamo na večino dejavnikov tveganja in tako zmanjšamo ogroženost za nastanek ateroskleroze in njenih zapletov.

Glede na to, da učinkovitega zdravila za odpravo ateroskleroze ni, lahko pogostost srčne in možganske kapi ter gangrene udov, zmanjšujejo le sistematični dolgoročni preventivni ukrepi, ki temeljijo na odpravljanju in zdravljenju dejavnikov tveganja. Ob tem vedno poudarjamo, da se v primarni preventivi ( prvotnem preprečevanju) ne usmerjamo le k posameznim dejavnikom tveganja, temveč je za vsakega posameznika potrebno oceniti njegovo skupno srčnožilno ogroženost, ki upošteva vse prisotne dejavnike tveganja.

Za uspešno preprečevanje srčnožolnih bolezni je potrebno, da posamezniki brez dejavnikov tveganja vzdržujejo uravnotežen, zdrav življenjski slog v globoko starost, bolniki z ugotovljenimi dejavniki tveganja morajo pa spremeniti nezdrave navede in se vključiti v proces zdravljenja. Pri tem poudarjamo pomembnost zgodnjega odkrivanja in zdravljenja ugotovljenih dejavnikov tveganja za aterosklerozo.

Če začnemo s preventivo prepozno, lahko izgubimo zelo ogrožene posameznike zaradi srčne ali možganske kapi pred aktivnim ukrepanjem ali začnemo z ukrepanjem, ko je bolezenski proces na arterijah že napredoval in zdravljenje ne bo povsem uspešno. Zaradi tega je odločitev, da s prvotnim preprečevanjem srčnožilnih bolezni začnemo pri moških in ženskah po 30-tem letu starosti strokovno opravičena in temelji na praksi, ki je znanstveno potrjena in dokazljiva.