Vedno več srčnih infarktov

V zadnjih letih so na podlagi velikih dobro pripravljenih raziskav ugotovili pomembno večjo umrljivost v skupini bolnikov z aterosklerotičnimi arterijami v primerjavi s skupino preiskovancev z zdravimi arterijami in to na račun večje umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni, predvsem srčnega infarkta.

Vedno-več-srčnih-infarktov

Kaj pravijo raziskave?

Izsledki raziskav pri nas in v svetu so narekovali spremembo koncepta preventivne dejavnosti v naši državi. Ugotovitve, da so najbolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki se začnejo v zgodnji mladosti so usmerili postopke prvotnega preprečevanja aterosklerotičnih zapletov na moške in ženske starejše od 30 let. Pri tem izhajamo iz dejstva, da se temelji zdravja in zdravega načine življenja postavljajo v otroštvu in mladosti in vse negativne izkušnje in pozitivna dognanja v tem obdobju imajo daljnosežne posledice za poznejše življenje.

Dobre navade, ki jih je človek sprejel v otroštvu in mladosti, najpogosteje ohrani tudi ko odraste. Nasprotno, nekatere razvade kot so kajenje, dolgotrajno uživanje alkoholnih pijač, slaščic, mamil ali pomirjeval lahko pripeljejo do razvoja odvisnosti. Odločilen pogoj za uspešno abstinenco in trajen zdrav način življenjski slog, je v tem primeru vzpostavitev novih odnosov, ko hkrati pridemo do novih odnosnih kvalitet in odvisniku namesto alkohola, nikotina ali razvad ponudimo nadomestilo v obliki novih partnerjev, ki bodo vzdrževali življenjski slog.

Osvobodi se lahko le tisti zasvojenec, ki se posveti ustvarjalnemu delu, družini, kulturi, naravi in družbenim aktivnostim tako močno, da postane odvisen od dela v katerem se uresničuje, od družine v kateri najde srečo in zatočišče, od kulture, ki ga plemeniti, od narave, ki mu daje novih moči in ga opozarja, da je njen majhen, toda pomemben del, od soudeležbe pri družbenih dogajanjih, kaj predstavlja odločilni izhod iz odtujenosti.

Pri zdravljenju in odpravljanju razvad gre torej tudi za zamenjavo škodljive odvisnosti, ki človeka odtujuje in mu škodi z drugimi dejavnostmi, ki mu pomagajo, da se uresničuje in srečno živi.

Vedno-več-srčnih-infarktov-02

Kaj so dejavniki tveganja?

Več časa kot preteče od začetka bolečine do terapevtskih ukrepov, več celic srčne mišice bo odmrlo in hujše bodo posledice. Srčni infarkt je vodilni vzrok umrljivosti tako moških kot žensk v razvitih delih sveta, kamor po pojavnosti bolezni spada tudi Slovenija.

Srčni infarkt lahko prizadene vse ljudi. Nekatere osebe so bolj dovzetne (v večji nevarnosti), da jih prizadene srčni infarkt predvsem zato, ker so pri njih prisotni dejavniki tveganja. Ti so:

  • predhodna koronarna bolezen srca (miokardni infarkt, angioplastika, srčni obvodi, angina pektoris)
  • starost: pri moških nevarnost za srčni infarkt naraste po 45. letu starosti, pri ženskah po 55. letu starosti oziroma po nastopu menopavze
  • družinska obremenitev s srčno-žilnimi boleznimi: oče ali brat pred starostjo 55 let in mama ali sestra pred 65. letom starosti
  • kajenje
  • visok krvni tlak
  • povišan holesterol
  • čezmerna telesna teža oziroma debelost
  • telesna nedejavnost
  • sladkorna bolezen.

Kaj lahko naredimo sami, da srčni infarkt preprečimo?

Čim bolj se izogibajmo dejavnikom tveganja, ki pripeljejo do srčnega infarkta. Pomemben je zdrav življenjski slog, kamor sodi zdrava prehrana, veliko gibanja, opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkohola. Paziti je treba na telesno težo. Dober pokazatelj ogroženosti za srčni infarkt je obseg pasu (merjen v višini popka), ki naj pri moških ne bi presegal 90 centimetrov in pri ženskah 80 centimetrov.

Deli to stran