V Sloveniji trenutno dosegamo malo čez 30% precepljenost prebivalstva, in čeprav trenutno zanimanje presega ponudbo, se ocenjuje, da bi se lahko do konca poletja stvari obrnile. Veliko Slovencev pred cepljenjem okleva, pri čemer med drugim navajajo skrb glede redkih stranskih učinkov cepiv, predvsem trombotične dogodke. V tem članku pogledamo do sedaj znane podatke o tovrstnih pojavih in odgovorimo na najpogostejša vprašanja.
Kaj so trombotični dogodki po cepljenju?
Pri cepljenju z vektorskimi cepivi (od njih do sedaj v Sloveniji na voljo AstraZaneca in Janssen) se poroča o redki obliki krvnih strdov, imenovanih “s cepivom povzročena trombotična trombocitopenija”. Gre za strjevanje krvi ob istočasni zmanjšani količini trombocitnih celic, ki proces strjevanja sprožijo. Pojavljajo se 4-28 dni po cepljenju.
Ti trombembolizmi so drugačni od običajnih krvnih strdkov. Pojavljajo se na atipičnih lokacijah, kot so možganski sinusi in vranica. Zelo redko pa se lahko pojavijo tudi v arterijskem obtoku.
Ali je trombotična trombocitopenija smrtno nevarna?
Gre za urgentno stanje, njegova nevarnost pa je odvisna od tega, na kateri lokaciji nastane, pri čemer nas najbolj skrbijo možgani. Zgodnje poročanje je ocenjevalo 20% smrtnost, a ob zdajšnji ozaveščenosti zdravstvenega osebja je ta v Evropi zmanjšala na 1-2%.
To gre na račun učinkovitega zdravljenja in hitre diagnostike, ki je za tovrstne zaplete razmeroma enostavna.
Kako pogost je tovrsten zaplet?
Trombotični dogodki po cepljenjih so zelo redki, približno 1/100.000. To pomeni da lahko v Sloveniji ob 100% precepljenosti pričakujemo 20 tovrstnih zapletov. Zaplet se predvsem pojavlja pri ženskah, mlajših od 60, a prepričljiva starostna meja ni bila nikoli dokazana, lahko pa se pojavi tudi pri moških.
Ali lahko po cepljenju preventivno jemljem aspirin?
Aspirin se za preprečevanje tovrstnih zapletov ne priporoča. Mehanizem je namreč popolnoma drugačen od klasičnih, ne-imunsko povzročenih strdkov. Aspirin lahko celo povzroči dodatno škodo, saj redči kri in v primeru, da pride do trombembolije, samo še povečuje možnost krvavitev.
Tisti pa, ki so že na predpisani antikoagulantni terapiji, pa je za cepljenje ne prekinjajo.
Če sem že kdaj imel krvni strdek, ali se mi cepljenje odsvetuje?
Trenutno ne kaže, da bi zgodovina strdkov povečala tveganje za te zaplete. Osebe, pri katerih so se v preteklosti pojavili strdkih ali imajo ožjega družinskega člana, ki katerem so se pojavili strdki, se lahko torej normalno cepijo z katerimkoli cepivom.
Ti strdki so namreč imunsko povzročeni, torej nastanejo z popolnoma drugačnim mehanizmom kot klasični. Do zdaj se še ni jasno pokazala skupina oseb, ki bi bila za te zaplete posebej tvegana.
Ali naj za drugo dozo cepiva zahtevam mRNA cepivo?
Trenutno še ni bilo nobenega primera, kjer bi se trombembolični zaplet pojavil šele pri drugi dozi. Obenem učinkovitost t.i križanega cepljenja še ni bila uradno dokazana, čeprav so začetni rezultati obetavni. Torej, ni smiselno zamenjati cepiva pri drugi dozi. V primeru cepljenja z cepivom Janssen pa druga doza ni potrebna.
Kaj so znaki trombemboličnega dogodka po cepljenju?
Nekateri simptomi po cepljenju so pričakovani; bolečina na mestu vboda, vročina, mrzlica, slabo počutje… Ti simptomi predstavljajo delujoč imunski sistem, ki se odzove na tujka. Znaki trombemboličnega dogodka so bolj specifični. Predvsem naj bodo ljudje pozorni na:
- hud glavobol, posebej če ga spremlja zamegljen vid
- težko dihanje, ki ga spremlja bolečina v prsih
- huda bolečina v trebuhu
- boleči ali pordeli ud
- bledica v udu, ki je tudi hladen
Če pri sebi opazite katerega od teh simptomov, poiščite urgentno zdravstveno pomoč.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Trenutno potekajo obetavne študije, ki raziskujejo mehanizem nastanka teh strdkov in možnosti, kako bi jih preprečili. Lahko torej pričakujemo, da se bodo cepiva še naprej izboljševala in da bo tudi ta redek zaplet odpravljen.
Ti stranski učinki pa so seveda vseeno tako redki, da cepljenje priporoča vsem državljanom. Vektorska cepiva so zelo varna in skoraj 100% učinkovita pri preprečevanju hujšega kliničnega poteka bolezni, ki med drugim vključuje motnjo strjevanja krvi. Ocenjuje se, da je za povprečen potek okužbe nevarnost motnje strjevanja krvi 10x višja kot pri cepljenju – če pa je potek okužbe hud in je potrebna bolnišnična oskrba, pa se ta nevarnost še poviša.
Koristi cepljenja torej nedvoumno pretehtajo tveganja. Pomembno pa je, da smo pozorni na svoje zdravstveno stanje še mesec dni po prvem cepljenju, in da pravočasno obiščemo zdravnika pri kakršnikoli sumljivih simptomih.