Inzulinska rezistenca je presnovna motnja, pri kateri telesne celice, zlasti mišične, maščobne in jetrne, izgubijo občutljivost za hormon inzulin, zaradi česar ta ne more učinkovito uravnavati ravni krvnega sladkorja (glukoze). Ta prikrita težava lahko dolgo ostane neprepoznana in pomembno prispeva k razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Povečuje tudi tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot so hipertenzija, ateroskleroza, srčni infarkt in možganska kap, zato je ključno, da jo pravočasno prepoznamo in obvladujemo.

Kako inzulinska rezistenca privede do nastanka sladkorne bolezni in dislipidemije?

Pod normalnimi pogoji inzulin omogoča vstop glukoze v celice, kjer se ta porabi za energijo. Pri inzulinski rezistenci pa celice na inzulin ne reagirajo ustrezno, zato glukoza ostaja v krvi. To spodbudi trebušno slinavko k povečani proizvodnji inzulina, kar vodi do hiperinzulinemije. Dolgotrajna preobremenitev trebušne slinavke postopoma povzroči zmanjšano proizvodnjo inzulina, zaradi česar se poveča raven krvnega sladkorja, kar vodi v razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Kronična hiperinzulinemija prispeva tudi k razvoju dislipidemije, saj povzroča povišane ravni prostih maščobnih kislin in arterijsko hipertenzijo, kar dodatno obremenjuje srčno-žilni sistem.

Kdo je najbolj ogrožen za razvoj inzulinske rezistence?

Glavni vzrok za inzulinsko rezistenco je nezdrav življenjski slog, ki vključuje:

• prehrano z veliko nasičenih maščob, predelanih ogljikovih hidratov in sladkorja,
• pomanjkanje telesne aktivnosti,
• kronični stres in
• prekomerno telesno težo (zlasti pri trebušnem tipu debelosti), saj maščobno tkivo sprošča snovi, ki povzročajo kronično vnetje in hkrati zmanjšujejo občutljivost celic za inzulin.

Poleg nezdravega življenjskega sloga pa lahko k inzulinski rezistenci prispevajo tudi dejavniki, na katere ne moremo vplivati, kot so genetski dejavniki (prisotnost inzulinske rezistence pri bližnjih družinskih članih) in staranje (zmanjšuje presnovno učinkovitost).

Kako prepoznamo inzulinsko rezistenco?

Ker inzulinska rezistenca pogosto poteka brez izrazitih simptomov, jo je mogoče potrditi predvsem z laboratorijskimi preiskavami, kot sta test tolerance za glukozo ali določanje ravni inzulina v krvi. Kljub temu imajo lahko osebe z inzulinsko rezistenco določene znake, kot so:

• nenadno pridobivanje telesne mase, zlasti okoli trebuha,
• kronična utrujenost,
• povišan krvni tlak in
• spremembe na koži, npr. acantosis nigricans (temne lise na pregibih).

Kako inzulinska rezistenca vpliva na zdravje srca in žil?

Dolgotrajna inzulinska rezistenca vpliva na lipidni profil (poviša vrednosti trigliceridov in LDL-holesterola ter znižuje vrednosti HDL-holesterola), zmanjšuje elastičnost žil in povečuje vnetje, kar pospešuje aterosklerozo in tveganje za srčno-žilne dogodke.

Preventiva in zdravljenje

Za obvladovanje inzulinske rezistence je ključnega pomena skrb za zdrav življenjski slog, ki ga najlažje dosežemo z:

• zdravo prehrano, bogato z vlakninami (polnozrnata žita, zelenjava, sadje), revno s sladkorji in nasičenimi maščobami ter z dovolj zdravih maščob (npr. omega-3 maščobne kisline, ki se nahajajo v ribah in oreščkih)
• redno telesno aktivnostjo – predvsem aerobno vadbo in treningom moči, ki dokazano povečujeta občutljivost celic za inzulin in pomagata stabilizirati krvni sladkor ter izboljšati presnovo in
• zmanjšanjem telesne teže (najpomembnejše je predvsem zmanjšanje trebušne maščobe).

V primerih, ko spremembe življenjskega sloga niso dovolj, lahko zdravnik predpiše zdravila, kot so metformin ali zaviralci SGLT2, ki izboljšajo inzulinsko občutljivost in pomagajo uravnavati krvni sladkor.

Literatura:

1. Cevc M. Debelost kot dejavnik tveganja. Farm Vestn. 2023; 74: 260–7.
2. Lebovitz HE. Insulin resistance: definition and conequences. Exp Clin Endocrinol Diabetes. 2001; 109 Suppl 2: S135–48. doi:10.1055/s-2001-18576
3. Petersen MC, Shulman GI. Mechanisms of Insulin Action and Insulin Resistance. Physiol Rev. 2018; 98 (4): 2133–223. doi:10.1152/physrev.00063.2017
4. Lee SH, Park SY, Choi CS. Insulin resistance: From mechanisms to therapeutic strategies. Diabetes Metab J.  2022; 46 (1): 15–37. doi:10.4093/dmj.2021.0280
5. Reaven GM. Insulin resistance: The link between obesity and cardiovascular disease. Med Clin North Am. 2011; 95 (5): 875–92. doi:10.1016/j.mcna.2011.06.002
6. Samson SL, Garber AJ. Metabolic syndrome. Endocrinol Metab Clin North Am. 2014; 43 (1): 1–23. doi:10.1016/j.ecl.2013.09.009
7. American Diabetes Association. Understanding Insulin Resistance [Internet]. Dosegljivo na: https://diabetes.org/health-wellness/insulin-resistance