Zakaj so mejne vrednosti za povišan krvni tlak ravno 140/90 mmHg?

Vrednosti arterijskega tlaka se znotraj populacije razlikujejo. Razporejene so po t.i. Gaussovi krivulji. To pomeni, da je veliko ljudi s srednjimi vrednostmi in le malo takih, ki imajo skrajne vrednosti tlaka – zelo nizke ali zelo visoke. Pri tem ni nobenih naravnih meja: določene so bile arbitrarno, saj glede na raziskave pri teh vrednostih nevarnost zaradi povišanega tlaka postane večja od morebitnih neugodnosti kroničnega zdravljenja (načelo cost-benefit). Kronično povišan tlak nad 140/90 mmHg namreč znatno poveča tveganje za razvoj koronarne srčne bolezni in možganske kapi.

Zakaj je kronični stres dejavnik tveganja za povišan krvni tlak?V 90–95 % primerov ne moremo jasno opredeliti vzroka za nastanek povišanega krvnega tlaka – tako stanje imenujemo primarna ali “esencialna” hipertenzija. Kljub temu, da je ne moremo z gotovostjo pripisati samo enemu vzroku, pa poznamo številne dejavnike, ki na njen razvoj lahko vplivajo: dedna predispozicija, prekomerno uživanje soli, debelost in inzulinska rezistenca, nezdrav življenjski slog s premalo telesne aktivnosti, pa tudi kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Genetski faktorji in okoljski dejavniki tveganja pa nastanka hipertenzije ne morejo pojasniti v popolnosti – v številnih študijah se nakazuje tudi velik pomen psiho-socialnega stresa.

Zakaj je stres slab? Raziskovalci ugotavljajo, da stres hipertenzije ne povzroča neposredno, vendar ima pomembno vlogo pri njenem razvoju, saj povzroči ponavljajoča se kratkotrajna stanja povišanega krvnega tlaka, hormonska nihanja, razvoj mikropoškodb in vnetja ter posledično morfoloških sprememb srčno-žilnega sistema, kar lahko na dolgi rok vodi v kronično povišan krvni tlak.

Kako stres poviša krvni tlak? Stresni odziv je znan tudi kot “odziv beg ali boj” oz. nespecifični obrambni odziv. Pojavi se v situacijah, ki jih zaznamo kot življenje ogrožujoče. Stimulacija simpatičnega vegetativnega živčevja povzroči porast hormonov, ki vplivajo na tonus žilja in zadrževanje vode ter s tem povišanje tlaka. Obenem se tudi pospeši srčni utrip in poveča pretok krvi, mišice se napnejo, dihanje postane hitro in plitvo, zenice pa se razširijo.

Je obrambni odziv dober ali slab? Taka prilagoditev je zelo ugodna v razmerah, ko obstaja resnična potreba po telesnem odzivu na ogrožujočo situacijo, saj zagotavlja zadostno prekrvavitev in dostavo kisika tkivom, ki ju med bojem ali begom potrebujejo. Reakcija pa ni ustrezna, ko se pri posameznikih pojavi kot pretirano buren odziv na razmeroma normalne vsakodnevne okoliščine, npr. med izpitom, med službenim sestankom, v prometu, med gledanjem novic, med razmišljanjem o obveznostih …

Stresorji so lahko najrazličnejši: obremenitve v šoli in službi, pritiski v socialnem okolju, finančne skrbi, situacije, ki povzročijo močne ali ponavljajoče se čustvene reakcije, fenomen bele halje itd. Slednji je opazen pri merjenju tlaka v prisotnosti zdravnika, saj lahko strah pred morebitnimi slabimi izvidi sproži stresni odziv in povišanje tlaka. V zadnjem času se raziskuje tudi vpliv rasne, spolne in druge diskriminacije na pojavnost hipertenzije.

Lahko rasizem povzroči hipertenzijo? V ameriški raziskavi so preučevali povezavo med distresom zaradi občutka ogroženosti (zaradi pričakovanja rasnega nasilja) in pojavnostjo hipertenzije med belci, latinoameričani in temnopoltimi odraslimi. Izsledki kažejo, da je občutek strahu pri temnopoltih Američanih pomemben kronični stresor, ki prispeva k večji pojavnosti povišanega krvnega tlaka pri tej skupini prebivalcev. Povezanost stresa in hipertenzije je pri latinoameričanih nekoliko slabša, medtem ko pri belcih tega stresorja sploh ni.

POGOSTO SE POČUTIM V STRESU. KAJ LAHKO STORIM ZA ZNIŽANJE NEVARNOSTI ZA NASTANEK HIPERTENZIJE?

Glavni cilj pri nespecifičnem obrambnem odzivu je priprava telesa na beg ali boj. Glavna težava stresa, ki nastane zaradi psihosocialnih okoliščin, je neustreznost tega odziva – odsotnost potrebe po dejanski telesni reakciji. Med izpitom npr. pobeg ne bi bil učinkovit, med sestankom pa boj ni sprejemljiv. Telo torej “dela na visokih obratih”, mi pa samo sedimo pri miru in spremenjenih telesnih pogojev ne “izkoristimo”.

Ena izmed rešitev je izkoriščanje tega telesnega stanja za telesno aktivnost. Med športno telesno aktivnostjo se – prav tako kot med begom ali bojem – poveča potreba skeletnih mišic po oskrbi s kisikom, zato se na nivoju krvožilja in dihal zgodijo podobne spremembe. Če te spremembe nastanejo zaradi stresa, jih lahko učinkovito “izkoristimo” za kratko telesno vadbo. Po izpitu gremo takoj, ko je to mogoče, na hiter sprehod ali tečemo do avtobusne postaje; po stresnem sestanku se hitro peš povzpnemo po stopnicah za nekaj nadstropij; lahko naredimo tudi nekaj počepov ali poskokov na mestu ali pa le nekajkrat močno napnemo mišice nog in rok in jih nato zavestno sprostimo. Ko se po aktivnosti umirjamo, se počasi umiri tudi naše dihanje, napetost v mišicah in povišan krvni tlak. Poleg tega nam osredotočanje na telesno aktivnost vsaj začasno odvrne misli od stresne situacije.

Aktivnosti v določenih situacijah ne morem izvajati – kako lahko še drugače pomirim stresni odziv?

1. Dihalna vaja, s katero zavestno umirimo dihanje: Globoko dihanje stimulira del vegetativnega živčevja, ki nasprotuje stresnemu odzivu. Vajo izvajamo eno minuto v tihem in mirnem okolju, v sedečem ali ležečem položaju. Eno dlan položimo na trebuh, drugo pa na prsni koš, da lahko čutimo njuno gibanje. Dihamo počasi. Z vdihom poskušamo “odriniti” dlani: najprej s trebuha (dih usmerimo v trebuh), nato pa še s prsi (razširimo prsni koš). Izdihujemo v nasprotnem vrstnem redu. Na koncu izdiha nekoliko stisnemo trebušne mišice in par sekund zadržimo. Ponovimo.
2. Sprostilne tehnike:
   1. Vizualizacija: Predstavljamo si, da smo na mirnem in lepem kraju, kjer se počutimo varne (doma v postelji, na plaži, pred kaminom, ko zunaj sneži, v gozdu, v objemu drage osebe …). Poskušamo si predstavljati, kaj lahko čutimo, kaj vonjamo, kakšne so barve in zvoki, osredotočimo se na podrobnosti.
   1. Meditacija: Ponavljamo določeno frazo ali besedo, lahko tudi melodijo, tiho ali naglas, medtem ko si prestavljamo svojo najljubšo barvo ali žarke svetlobe.

• Socialna podpora: Zaupamo se prijatelju ali družinskemu članu, mu malo potožimo o težavah in vzrokih za stres. Ni nujno, da nam bo oseba znala pomagati ali svetovati – ključno je le to, da svoje skrbi ubesedimo in delimo z drugimi, ki nam lahko nudijo čustveno oporo. Če nimamo zaupnika, lahko skrbi zapišemo v dnevnik ali pa jih povemo npr. domači živali ali sobni rastlini. Čeprav morda zveni trapasto, lahko prinese veliko olajšanja in pomaga zmanjšati občutek stresa.

Viri:

1. Pirkmajer S, Bajrović FF, Sketelj J. Arterijska hipertenzija. In: Pirkmajer S, ed. Temelji patološke fiziologije. Četrta, popravljena izdaja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo; 2019: 157–63.
2. Spruill TM. Chronic Psychosocial Stress and Hypertension. Curr Hypertens Rep. 2010; 12(1): 10–6. doi: 10.1007/s11906-009-0084-8.
3. Kulkarni S, O’Farrell I, Erasi M, Kochar MS. Stress and hypertension. WMJ. 1998; 97(11): 34–8. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9894438/.
4. Hicken MT, Lee H, Morenoff J, House JS, Williams DR. Racial/Ethnic Disparities in Hypertension Prevalence: Reconsidering the Role of Chronic Stress. Am J Public Health. 2014; 104: 117–23. doi: 10.2105/AJPH.2013.301395.
5. Exercise and stress: Get moving to manage stress. Mayo Clinic [internet]. Nazadnje posodobljeno: 18. avgust 2020. Citirano 12. maj 2020. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/stress-management/in-depth/exercise-and-stress/art-20044469.
6. Pruse M. Techniques to Tame the Fight-or-Flight Response. Verywell mind [internet]. Nazadnje posodobljeno: 30. marec 2021. Citirano 12. maj 2021. Dostopno na: https://www.verywellmind.com/taming-the-fight-or-flight-response-378676.
7. Understanding the Stress Response. Harvard Health Publishing. Harvard Medical School [interrnet]. Nazadnje posodobljeno: 6. julij 2020. Citirano 12. maj 2021. Dostopno na: https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/understanding-the-stress-response.