Na telesno in duševno zdravje pogosto gledamo kot na dve popolnoma ločeni področji. Največkrat nas skrbi samo za prvega, drugega pa nemalokrat zanemarjamo. Pozabljamo tisto, kar so poudarjali že v antiki: da sta telo in duševnost neločljivo povezana.
Čustva sta v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi preučevala že Hipokrat in Galen, ki sta na osnovi kliničnih opazovanj predpostavila obstoj štirih temeljnih temperamentov. Ljudi sta na podlagi njihovih osebnostnih značilnosti razdelila med kolerike, sangvinike, melanholike in flegmatike. Za vsak tip naj bi bilo značilno prevladovanje določene telesne tekočine (npr. krvi, žolča, solzi ali vraničnega soka), ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje.
V današnjem času glede povezave psihičnega in fizičnega največkrat slišimo izraz psihosomatika. Dobesedni prevod vključuje dve grški besedi: psyche, ki pomeni razum oz. dušo, in somo, ki označuje telo. Psihosomatske bolezni tako predstavljajo odgovor telesa na psihično stisko posameznika. Številne raziskave so pokazale, da poleg »klasičnih« dejavnikov tveganja (npr. nezdrav življenjski slog, prekomerna telesna teža, kajenje) na razvoj bolezni srca in ožilja vplivajo tudi psihični dejavniki. Slednji vključujejo predvsem stres, anksiozne in depresivne motnje.
Stres
Najpogosteje je bil v povezavi z razvojem različnih kardiovaskularnih bolezni preučevan predvsem stres. Definiramo ga kot nespecifičen odziv našega telesa na vrsto stresorjev različnega izvora. Iz evolucijskega vidika je kratkoročen stres koristen, saj nas pripravi na situacijo »boj ali beg«. Pri tem je treba poudariti, da enkratna izpostavljenost stresorju še ne pripelje do resnejših motenj v delovanju srčno-žilnega sistema, v primeru dolgotrajnega in neprekinjenega stresa pa se lahko pojavijo številne patofiziološke spremembe. Poruši se namreč ravnovesje med delovanjem simpatičnega in parasimpatičnega sistema, pride do hiperaktivnosti simpatika, povečanega krvnega pritiska in pogostejših aritmij (motenj srčnega ritma). Dolgotrajen stres oblikuje optimalne pogoje za razvoj in poslabšanje arterijske hipertenzije in ateroskleroze (naplastenje žil z maščobnimi oblogami); mehanizem delovanja je povezan predvsem s povišano ravnjo kortizola (stresnega hormona) v plazmi ter posledično izrazitimi vnetnimi procesi in razvojem aterosklerotičnih plakov.
Depresivne in anksiozne motnje
S hudimi oblikami depresije se povezuje predvsem atrijska fibrilacija, kjer gre za popolnoma nenadzorovano in neredno krčenje srčnih preddvorov oz. njihovo migetanje. Povezave med depresijo in atrijsko fibrilacijo so kompleksne, predvsem pa ni mogoče trditi, da je ena neposredni vzrok za drugo. Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi na sploh občutijo večjo stresno obremenitev zaradi svojih težav, kar se lahko kaže kot depresivno razpoloženje. Hkrati pa razpoloženjske motnje prispevajo k vedenjskim dejavnikom, kot so neaktivnost, kajenje in slaba prehrana, ki so povezani s povečanim tveganjem za razvoj tovrstnih bolezni.
Anksioznost je po drugi strani pogosta pri bolnikih s koronarno srčno boleznijo, pri kateri je zmanjšana oskrba srčne mišice s krvjo. Vendar se simptomi anksioznosti pri bolnikih s to boleznijo pogosto spregledajo zaradi velikega simptomatskega prekrivanja (npr. občutek stiskanja v prsih, povišan srčni tlak, dušenje, vrtoglavica). Simptomi anksioznosti, depresije ali hkratno doživljanje anksiozne in depresivne simptomatike močno povečujejo tveganje za miokardni infarkt. Poleg tega se lahko anksioznost po tovrstnem koronarnem dogodku prehodno še okrepi.
Srčno-žilne bolezni so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden izmed vodilnih vzrokov smrti, dejavniki tveganja zanje pa so multifaktorsko pogojeni. Kljub dokazom o medsebojnem prekrivanju telesnega in duševnega zdravja je na področju psihosomatike še vedno ogromno nerešenih vprašanj. Mehanizmi nastanka psihosomatskih bolezni so namreč kompleksni, vplivanje telesnih in psihičnih dejavnikov pa je dvosmerno, zaradi česar je težko govoriti o neposrednih vzrokih in posledicah.
Literatura
Spletna stran: https://www.abczdravja.si/psihologija/psihosomatske-bolezni/
Bielejewska A, Bociek A, Ślusarczyk R, Sadowski M. Cardiac disorders with psychosomatic background. Medical Studies/Studia Medyczne. 2017; 33(4): 316-320.
Kokalj A, Šarotar BN. Anksioznost in koronarna bolezen srca. Slovenian Medical Journal, 2017; 86(11-12): 523-531.
Suciu M, Cristescu C. Psychosomatic interrelations in cardiovascular diseases and their consequences on patient’s quality of life. Well-being and quality of life-Medical perspective, 2017; 79-112.
