TAKOTSUBO KARDIOMIOPATIJA ALI STRESNA KARDIOMIOPATIJA

Sindrom zlomljenega srca je akutna bolezen srca oz. bolj natančno, reverzibilna disfunkcija levega prekata (ventrikla), ki jo povzroči močan stres (fizični ali čustveni).

Simptomi in znaki sindroma takotsubo so zelo podobni tistim pri miokardnem infarktu (srčni kapi) in se pojavijo po izpostavljenosti stresnemu dogodku:

• Bolečina v prsnem košu
• Dispneja (težko dihanje)
• Lahko tudi sinkope, aritmije, hipotenzija (nizek krvni tlak), pljučni edem…

Simptomi so reverzibilni, samo stanje pa se večinoma popravi v nekaj dnevih ali tednih, vendar pa moramo zaradi podobnosti v prezentaciji pri takih simptomih vedno pomisliti na infarkt. Razlika med njima je, da miokardni infarkt nastane zaradi popolnega zaprtja koronarne arterije ali njenega dela, medtem ko te pri takotsubo sindromu niso zamašene, pa vendar je pretok krvi po njih zmanjšan.  

Sindrom zlomljenega srca je sicer redek in večinoma, v okoli 90%, prizadene ženske po nastopu menopavze. Prav tako so k njemu bolj nagnjene osebe s predhodnimi ali že obstoječimi psihičnimi motnjami (depresija, anksioznost…).

Ime takotsubo kardiomiopatija je sindrom dobil iz japonske besede takotsubo oziroma past za hobotnico. Oblika levega prekata je ob koncu stisa srca (sistole) namreč podobna obliki posebnih posod, ki so jih ribiči na Japonskem uporabljali pri lovljenju hobotnic.

Kot že omenjeno sindrom večinoma izzove:

• hud čustven stres: smrt bližnjega, ločitev, izguba denarja, izguba službe, depresija, rop, naravne nesreče, tudi pozitivna čustva (zadetek na loteriji, poroka, rojstvo otroka..) itd.
• fizičen stres: astmatični napad, embolija, zlom kosti, hujše infekcije, krvavitve iz prebavil, operacije, bolezni ki povečajo koncentracijo kateholaminov v telesu (feokromocitom, motnje v osrednjem živčevju…) itd.
• nekatera zdravila kot urgentna zdravila za zdravljenje astme, anksioznosti, ilegalni stimulansi kot kokain in metaemfetamini itd.

Čeprav sam mehanizem nastanka ni popolnoma razumljen, naj bi stres povzročil aktivacijo simpatičnega živčnega sistema in posledično sprostitev ogromnih količin kateholaminov v telesu. Ti nato preko receptorjev povzročijo spazme manjših arterij, toksičnost in disfunkcijo srca, kar vodi v prehodno ishemijo miokarda in zmanjšano možnost kontrakcije levega prekata, kar se kaže kot že zgoraj omenjeni simptomi in znaki.

Diagnostika stresne kardiomiopatije temelji na laboratorijskih preiskavah, elektrokardiogramu in radioloških metodah (UZ srca, koronarna angiografija, MRI srca ali koronarna CT angiografija).

Večina bolnikov se pozdravi v nekaj dneh ali tednih in nima dolgotrajnih neželenih učinkov, prav tako je tudi možnost smrti zelo majhna. Vendar pa lahko pride do ponovitve sindroma ali do zapletov kot so pljučni edem, nizek krvni pritisk (hipotenzija), aritmije, srčno popuščanje in nastanek krvnih strdkov.

Zdravljenje je simptomatsko in sestavljeno iz podporne terapije in zdravljenja zapletov. Najpogosteje gre za dolgoročno zdravljenje z beta-blokatorji, inhibitorji ACE ali podobnimi zdravili, in seveda izogibanje ali pa vsaj zmanjšanje stresa v življenju.

Avtor: Alja Majcenovič, projekt Misli na srce