V splošnem velja, da sta zdravo življenje ter pogosta športna aktivnost glavna preprečevalca razvoja kardiovaskularnih bolezni. Torej je verjetno tudi športno srce nekaj dobrega, kajne? V tem članku bomo pogledali, zakaj to ne drži popolnoma.
Športno srce je stanje, ki se pogosto pojavi pri športnikih, predvsem tistih, ki rutinsko in intenzivno trenirajo več ur na dan. Pri športnem srcu gre za povečanje srca ter njegove moči. Glede na aktivnost delimo več različnih oblik športnega srca. Če je aktivnost dinamična (npr. tek) pride do ekscentrične hipertrofije levega ventrikla, kar pomeni, da se votlina ventrikla poveča, a brez velike zadebelitve srčne mišice. Pri športnih s pretežno statičnimi obremenitvami (npr. dvigovanje uteži) pride do koncentrične hipertrofije levega prekata (zadebelitev sten brez povečanja votline levega prekata). Nekateri športi kot sta kolesarstvo in veslanje pa vsebujeta tako dinamično kot statično obremenitev. Takrat je hipertrofija levega ventrikla kombinirana.
Razlog za nastanek športnega srca je preprost. Srce je namreč mišica, torej kot npr. biceps ob intenzivni vadbi hipertrofira . S tem postane močnejša, kar športnikom omogoča intenzivnejšo aktivnost. Oseba s športnim srcem ima lahko tudi različne motnje ritma: brahikardijo , aritmijo ter druge napake v prevajanju električnih impulzov po srčni mišici kot so sinusne pavze, sinusni blok itd., kar lahko opazimo kot nepravilnosti na elektokardiogramu (EKG).
Brahikardija, aritmija ter napake na EKG-ju so običajno znak hudega, življensko ogrožujočega stanja, a na srečo pri športnem srcu ni tako. Vse nepravilnosti, ki se pojavijo pri tem stanju so namreč le posledica strukturne in funkcijske prilagoditve srca na težko športno aktivnost. Športno srce se lahko tudi spremeni nazaj v normalno stanje, vse, kar moramo narediti, je opustiti vsakodnevne intenzivne treninge.
Športno srce je torej nekaj neškodljivega in samo po sebi ni nevarno. Lahko pa prikrije hujši problem s srcem, ki ima podobne simptome. Najpogostejšo stanje, ki ga športno srce prikrije je hipertrofija srčne mišice. Ta je najpogosteje posledica dolgotrajnega visokega krvnega tlaka, ki je posledica nezdravega načina življenje. Manj pogost razlog za razvoj hipertrofije pa je genetsko pogojena hipertrofična kardiomiopatija.
Hipertrofična kardiomiopatija je stanje, kjer pride do odebelitve srčne mišice, predvsem v ventriklih in septumu. Deduje se avtosomno dominantno, gre za mutacije v genih za sarkomerne proteine. Je pa tudi relativno redka, saj se pojavlja pri približno 0,2 odstotka prebivalstva. Za razliko od športnega srca pri hipertrofični kardiomiopatiji srce manj efektivno črpa kri, kar je lahko življensko ogrožujoče. Vzroki manj efektivnega delovanja srca so blokada pretoka krvi v srcu, zaradi nenormalne odebelitve srčne mišice (obstruktivna hipertrofičma kardiomiopatija) ali pa togost miokarda (neobstruktivna hipertrofična kardiomiopatija). Bolniki s hipertrofično kardiomiopatijo so v veliki nevarnosti, da jih doleti nenadna srčna smrt.
Ker si hipertrofična kardiomiopatija deli simptome s športnim srcem je lahko na površnih pregledih pogosto spregledana. Zato je to stanje odgovorno za 26% smrti poklicnih športnikov. Med njimi tudi Marc-Vivien Foe-a, vrhunskega kamerunskega nogometaša, ki je umrl zaradi zastoja srca na igrišču pri komaj 28 letih. Prav zaradi njemu podobnih primerov se je v zadnjih desetletjih močno povečalo število pregledov aktivnih športnikov, kar se odraža v zmanjšanju števila smrti za hipertrofično kardiomiopatijo.
Pregledi aktivnih športnikov za hipertrofično kardiomiopatijo pa niso zelo enostavni. Pogosti simptomi, ki se pri manj aktivni populaciji predvsem pri naporu opazijo, se pri mladih športnikih večinoma ne pokažejo. To so omotica, sinkopa4, palpitacije, prsna bolečina in izrazitejša težka sapa. Pri preiskavah se zato zanašajo na elektrokardiogram in ehokardiogram, ki pa sta si lahko zelo podobna. Zato je lahko včasih razlikovanje sprememb pri športnem srcu in začetni obliki hipertrofične kardiomiopatije, kljub več opravljenim testom, težavno. Pravi odgovor lahko takrat omogoči vsaj dvomesečni počitek, po katerem se hipertrofija levega ventrikla pri športnem srcu zmanjša, pri hipertrofični kardiomiopatiji pa ne. Tak počitek pa je lahko za mladega profesionalnega športnika in njegovo kariero usoden. A ne tako kot napačno diagnosticirano športno srce.
1] povečanje mišične mase
[2] počasen srčni utrip v mirovanju
[3] nereden utrip
[4] omedlevica
