Prehrana brez soli – družba brez zamašenih žil?

Sol se v človeški družbi koristi že več tisoč let. V starem Egiptu so ljudje pridoma izkoriščali sol kot sredstvo za konzerviranje hrane, Rimljani so jo imeli kot sveto živilo, v Angliji pa je bil sedežni red gostov odvisen od soli – bližje kot si sedeli solnici, višje si se nahajal po družbeni hierarhiji. Od skromnih začetkov je skozi čas ta bela mineralna snov postala statusni simbol, sredstvo za trgovanje in kulinarični pripomoček za izboljšanje okusa. Vendar ima prekomerno uživanje soli tudi svoje posledice.

Kadar govorimo o soli, mislimo na jedilno sol oziroma spojino, sestavljeno iz natrija in klora. Ta dva elementa sta pomembna za normalno delovanje človeškega telesa, vendar smo v družbi dandanes s soljo ‘preobremenjeni’. Prekomeren vnos soli je povezan z naraščanjem arterijskega tlaka s starostjo. Previsok krvni tlak ali hipertenzija vodi v številne posledice, marsikatera od teh je tudi smrtonosna, zato predstavlja nadzor nad krvnim tlakom in posredno vnosom soli zelo pomemben javnozdravstevni problem.

V Sloveniji, tako kot drugod v razvitem zahodnem svetu, zaužijemo s prehrano nekje okoli 10g soli na dan, kar je precej več kot človek potrebuje za normalno delovanje ter krepko presega smernice Svetovne zdravstvene organizacije (trenutno se namreč svetuje do 5g soli na dan).

Kako si predstavljati življenje brez soli? Na svetu obstajajo določene primitivne populacije, izolirane od sveta, kjer je vnos soli izredno majhen. Pleme Yanomami obsega nekaj tisoč ljudi, ki živijo v Amazonskem pragozdu, na meji med Brazilijo in Kolumbijo. Glavna prehrana tega plemena so kuhane banane in manioka; praktično nimajo dostopa do soli in raznih drugih živil. To pleme ima zelo nizek vnos soli (<1g na dan), hkrati pa imajo posamezniki nizek tlak, okoli 90/60 mmHg in praktično ne poznajo hipertenzije. Obraten ekstrem doživimo v populaciji Japonskih ribičev, kjer zaužijejo v povprečju okoli 25g soli na dan. Pri slednjih je pojavnost hipertenzije zelo visoka, obenem je tudi najpogostejši vzrok smrti možganska kap – posledica bolezni srca in ožilja. Podobni primeri raziskav na različnih populacijah imajo vsi isti zaključek; naraščanje krvnega tlaka s starostjo je povezano z vnosom soli. Pomembno je poudariti, da med posamezniki lahko na račun genetskih dejavnikov pride do različnih odzivov na povečan vnos soli, saj pri nekaterih ljudeh tudi občutno povečan vnos soli ne povzroča hipertenzije.

Povezava med vnosom soli in povišanim krvnim tlakom je očitna, izjeme pa vseeno so. Pri določenih ljudeh lahko tudi izjemno povečan vnos soli ne vodi v nastanek arterijske hipertenzije, za kar so najbrž v ozadju genetski dejavniki. Preprost način spopadanja s previsokim vnosom soli je zmanjšanje vnosa. V raznih študijah so spremljali populacije na dolgi rok in nadzorovali vnos soli. Od našega trenutnega povprečnega vnosa okoli 10g na dan lahko že sprememba na 7g na dan prinese ugodne učinke, bodisi z zmanjšanjem tlaka pri ljudeh s hipertenzijo, ali pa zmanjšane verjetnosti nastanka hipertenzije kasneje v življenju pri ljudeh z normalnim tlakom. Prihajajo tudi novi dokazi, ki nakazujejo na direktno povečano pojavnost kapi, hipertrofije srčne mišice in proteinurične bolezni ledvic pri ljudeh s povečanim vnosom soli.

Iz praktičnega vidika je zmanjšanje vnosa lahko precej kompleksno. Povprečen prebivalec evropskih držav namreč pridobi okoli 75% vse zaužite soli iz procesirane hrane, kar nakazuje na velik pomen prehrambene industrije pri zmanjševanju vnosa soli. Ponekod so že razvite enoletne oziroma dvoletne strategije, katerih cilj je zmanjšati vnos soli za 10-20% v tem obdobju. Cilj temelji na dejstvu, da naše brbončice ne zaznajo majhnih sprememb v količini odvečne soli v hrani in se na dolgi rok prilagodijo na zmanjšano količino soli v hrani. Ponekod so takšni načrti že poželi rezultate; na Finskem so s kombinacijo zakonodaje, izobraževanja in skrbnega nadzora zmanjšali povprečen vnos soli populacije za 40%, v Kanadi se načrtuje zmanjšanje vnosa soli bolnikov s hipertenzijo za 50%, kar bi predvidoma prihranilo 430 miljonov dolarjev na leto na račun zdravil za hipertenzijo. Ključne so torej spremembe tako v domačem okolju kot na državni ravni.

Poleg ekonomskega vidika so še drugi razlogi, zakaj je kot ‘terapija’ za visok krvni tlak koristno zmanjšati vnos soli poleg jemanja zdravil. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so se razvila zdravila za nižanje krvnega tlaka, t.i. oralni diuretiki, ki so v tistih časih predstavljala rešitev za problematiko prekomernega vnosa soli in povišanega tlaka. Nekaj let pozneje so se zaradi stranskih učinkov le-teh zdravil smernice za zdravljenje vrnile k omejevanju vnosa soli. Še danes velja omejitev vnosa soli za osnovo zdravljenja arterijske hipertenzije (poleg drugih sprememb življenjska sloga in zdravil).

Težko si predstavljamo življenje brez soli; poleg soljenja cest v zimskih časih in raznih načinov uporabe za umivanje perila nam prav tako pomemben del življenja predstavlja sol v hrani, od katere smo postali ‘zasvojeni’. Postopni ukrepi, od zmanjševanja soljenja hrane, ki si jo sami pripravimo, do ozaveščanja o soli v procesirani hrani in zakonodaje na tem področju, lahko privedejo do dolgotrajnih sprememb in družbe z bolj zdravimi žilami.

Viri:

  1. https://www.heart.org/en/health-topics/high-blood-pressure/changes-you-can-make-to-manage-high-blood-pressure/shaking-the-salt-habit-to-lower-high-blood-pressure
  2. https://www.who.int/data/gho/indicator-metadata-registry/imr-details/3082
  3. Joffres MR, Campbell NR, Manns B, Tu K. Estimate of the benefits of a population-based reduction in dietary sodium additives on hypertension and its related health care costs in Canada. Can J Cardiol. 2007; 23:437-443
  4. Karppanen H, Mervaala E. Sodium intake and hypertension. Prog Cardiovasc Dis. 2006; 49:59–75
  5. Salt and Hypertension: Is Salt Dietary Reduction Worth the Effort? Tiberio M. Frisoli, MD, Roland E. Schmieder, MD, Tomasz Grodzicki, MD, Franz H. Messerli, MD
Deli to stran