Transplantacija organa pogosto predstavlja zadnjo možnost zdravljenja pri končnih odpovedih organov. V Sloveniji je na čakalni listi zanjo trenutno več kot 200 bolnikov, letno je opravljenih približno pol toliko transplantacij, najpogostejše so presaditve ledvic, sledijo jetra in srce.

Število bolnikov na čakalni listi za presaditev organa je v zadnjem desetletju močno naraslo zaradi vse večjega števila končnih organskih odpovedi ter vse boljšega izida zdravljenja. Posledična rast števila bolnikov je povzročila veliko pomanjkanje organov, ki vodi v slabo kvaliteto življenja pacientov, številni bolniki pa novega organa sploh ne dočakajo.

Organi so najpogosteje odvzeti po smrti darovalca, pomembno je tudi, da jih odvzamemo dovolj hitro, saj po določenem času postanejo nefunkcionalni in odmrejo. Od živega darovalca lahko prejmemo le organe, ki za naše preživetje niso ključnega pomena (kot je ena ledvica, del črevesa) ali se lahko po odvzemu obnovijo (jetra, koža). Pomembna je skladnost organa in krvne skupine med darovalcem in prejemnikom.

Kaj so umetni organi?

Pomanjkanje in zavrnitve organov, visoka cena posega in etične dileme omejujejo napredek transplantacijskega zdravljenja. Novost na tem področju predstavljajo umetni organi, narejeni s pomočjo 3-D tiska (3-D tiskalniki delujejo podobno kot »navadni« tiskalniki, ki jih uporabljamo doma, le da imajo poleg višine in dolžine dodano še tretjo dimenzijo – globino, hkrati pa je lahko končni izdelek narejen iz številnih materialov, ne le iz tiskarske barve). Umetni organi se obnašajo kot naprave, ki so po strukturi in funkciji identične našim lastnim organom, sodelujejo s preostalimi tkivi v telesu in tako omogočajo popolno nadomestitev naravnega organa.

Celice predstavljajo osnovno gradbeno in funkcionalno enoto našega telesa. Homogeni skupki celic in zunajceličnega matriksa, ki jih obdaja, tvorijo tkivo. Tkiva tvorijo organe. Celice nastanejo iz matičnih celic, ki so nespecializirane in lahko nadomestijo posamezen tip celic. Vidimo lahko, da so matične celice pomembne tudi pri sintezi umetnih organov, saj predstavljajo osnovo, ki omogoči nastanek novega organa. Matične celice so pri izdelavi umetnih organov zasajene v nosilce. Nosilci so iz materialov, ki se v telesu po transplantaciji razgradijo, sicer pa služijo kot primerno okolje za rast in razmnoževanje celic, podobno tistemu v telesu, omogočajo jim tudi pritrjanje in gibanje ter zagotavljajo njihovo prehrano. Zaradi uporabe bolnikovih lastnih matičnih celic se izognemo imunskemu odzivu proti tujemu organu, ki pri presaditvah organov iz človeških darovalcev pogosto povzroča zavrnitve.

Čeprav se zdi ideja natisnjenih organov sprva morda celo malce utopična, pa je pomembno vedeti, da bodo umetni organi v naslednjih desetletjih postali stalnica transplantacijskega zdravljenja in bi lahko v veliki meri nadomestili potrebo po organih človeških darovalcev. Do sedaj so znanstveniki že ustvarili umetno ščitnico, nadomestek golenice, ki so ga tudi uspešno vsadili bolniku, leta 2018 pa so znanstveniki s Harvarda uspeli ustvariti umeten levi ventrikel, ki je ožiljen in bíje.

V svetu transplantacijske znanosti prihaja v zadnjem času do hitrih znanstvenih napredkov, ki bi jih lahko, mogoče tudi preveč predrzno, primerjali z revolucijo na tem področju v 60. letih prejšnjega stoletja in prvimi uspešno presajenimi organi. Zagotovo pa velja, da bomo na tem področju v prihodnosti deležni zanimivih odkritij, ki bodo redefinirala transplantacijo, kot jo poznamo danes.

Projekt Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije kot vsako leto tudi letos organizira že enajsti kongres, na katerem se bomo bolj podrobno poglobili prav v tematiko transplantacij in tudi transfuzije. Na kongresu bodo slušatelji v enem popoldnevu slišali kar 6 predavanj strokovnjakov s tega področja. Govora bo transplantaciji srca, matičnih celicah, o novostih s področja transplantacij, nismo pa pozabili tudi na vlogo transfuzije pri transplantaciji kot tudi na etične vidike in dileme, ki se nam ob takih postopkih porajajo. Kongres je namenjen tako študentom kot absolventom in diplomantom. Več o dogodku na: https://www.facebook.com/events/174785387108858/

Avtorja: Dejan Firbas in Erazem Bahčič