Periferna arterijska bolezen – Kako jo preprečimo?

Bolečine in krči v nogah. Odsotnost pulza v arterijah gležnjev in stopal. Neprestano hladne noge. Rane na stopalih, ki se iz neznanega razloga nočejo in nočejo zaceliti. Najverjetneje bo ob branju teh znakov in simptomov marsikateri bralec pomislil na posledice slabše cirkulacije v nogah – kar je tudi res.

Opisani znaki in simptomi so namreč značilnost periferne arterijske bolezni, za katero je značilna slabša prekrvavitev najpogosteje ene ali obeh spodnjih okončin zaradi okluzije (tj. zamašitve) oziroma zmanjšanega premera arterije na nogi zaradi napredovale ateroskleroze oziroma poapnenja žil – mišice in ostala tkiva na nogah tako ne prejmejo dovolj kisika in ostalih hranil glede na svoje potrebe po energiji, zato nastopijo zgoraj našteti simptomi.

Zdravljenje periferne arterijske bolezni

Zdravljenje same periferne arterijske bolezni je predvsem simptomatsko, kar pomeni, da se zdravijo oziroma zmanjšajo simptomi, skuša pa se preprečiti nadaljnje napredovanje bolezni. Bolezen torej ni popolnoma ozdravljiva, saj je vzrok le-te pravzaprav ateroskleroza oziroma nalaganje maščobnih oblog v steni žile, ki je reverzibilno (tj. se ga lahko pozdravi) le do neke stopnje v poteku bolezni.

Ateroskleroza je kronični proces, ki se sicer prične že v zgodnjem otroštvu in jo je samo po sebi težko v celoti preprečiti, lahko pa njen potek upočasnimo in preprečimo klinično pomembno zoženje žil. Pomembno je torej, da skušamo že v osnovi preprečiti sam pojav periferne arterijske bolezni. Znano je, da so najpomembnejši dejavniki tveganja kajenje, sladkorna bolezen tipa 2, previsok krvni tlak, prekomerna telesna teža in povišan holesterol v krvi. Za preprečevanje pojava bolezni je torej ključno, da stremimo k preprečitvi pojava samih dejavnikov tveganja.

Kajenje je navada, ki poveča verjetnost za pojav periferne arterijske bolezni, s tem, da pospeši proces nalaganja maščobnih oblog v stenah arterij in s tem vztrajno oži premer arterij, ki dovajajo kri spodnji okončini – zanimivo dejstvo je, da kar 80% bolnikov s to boleznijo kadi oziroma jih je kadilo. Na notranji steni arterij imamo namreč plast celic, ki izločajo dejavnike, ki zaščitijo notranjo steno arterij pred poškodbami in pred posledičnim nalaganjem maščobnih oblog, kajenje pa to zaščitno funkcijo celic zmanjša in je zaradi tega stena žile veliko bolj občutljiva na morebitne poškodbe. Opustitev kajenja je torej zelo zaželena, saj močno zmanjša obseg periferne arterijske bolezni in izboljša kakovost življenja bolnika, saj zmanjša simptome bolezni.

Zaradi česa pride do poškodb žilne stene?

Največkrat je vzrok povišan krvni tlak – krvni tlak je namreč sila, s katero kri v žilah pritiska na žilno steno; večja je ta sila (oziroma tlak), večja je verjetnost poškodbe žilne stene, poškodovana žilna stena pa eden od pogojev za začetek kroničnega vnetnega procesa nalaganja maščobnih oblog v žilni steni (tj. ateroskleroze). Razvoju periferne arterijske bolezni se torej lahko izognemo, če svoj krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, tj. na približno 120/80 mmHg.

Poškodbo žilne stene arterij lahko povzroči tudi stanje povišanega krvnega sladkorja oziroma sladkorna bolezen tipa 2, ki se zaradi presnovnih sprememb najpogosteje pojavi z roko v roki s prekomerno telesno težo –  temu pravimo presnovni ali metabolni sindrom. Slednje lahko v največji meri preprečimo z vzdrževanjem normalne telesne teže, s katero tako vzdržujemo normalno ravnovesje presnovnih hormonov in preprečimo nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Le-ta namreč zaradi vpliva na žilno steno močno pospeši aterosklerozo in tako poveča tveganje oziroma pospeši potek periferne arterijske bolezni. Nivo krvnega sladkorja je odvisen tudi od stopnje telesne aktivnosti, s katero se po specifičnem mehanizmu pospeši prehajanje krvnega sladkorja iz krvi v celice in tako zniža nivo v krvi.

Kot lahko razberemo iz zgornjih odstavkov, je pri preprečevanju periferne arterijske bolezni ključno preprečevanje tistih stanj, ki vplivajo na celovitost notranje plasti žilne stene – pomemben je zdrav življenjski slog, ki močno prispeva k vzdrževanju normalnih vrednosti sladkorja, holesterola in krvnega tlaka. Če pa ateroskleroza le napreduje do periferne arterijske bolezni oziroma če na podlagi že omenjenih simptomov sumite na pojav le-te, lahko to preverite z meritvijo gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite pri svojem osebnem zdravniku in v številnih referenčnih ambulantah po Sloveniji.

>> Poiščite najbližjo ambulanto

Deli to stran