Periferna arterijska bolezen in druge srčno-žilne težave

Pri periferni arterijski bolezni (PAB) pride do zmanjšanja krvnega pretoka v okončine, največkrat zaradi akumulacije aterosklerotičnih maščobnih plakov v arterijah. (1) Navadno so prizadete spodnje okončine, v katerih se med fizično aktivnostjo zaradi zožitve žilnega premera in posledične ishemije pojavijo bolečine, ki jim pravimo klavdikacije. (2,6) Bolezen ima tudi mnogo drugih vzrokov, kot so vnetje, poškodbe ali izpostavljenost sevanju.

Ocenjujejo, da je prizadetih okoli 200 milijonov ljudi na svetu, incidenca pri starejših od 70 let pa je približno 20%. Dejavniki tveganja za njen razvoj so, med drugim, starost, visok holesterol ali krvni tlak, debelost, kajenje in sladkorna bolezen. (2) Periferna arterijska bolezen torej predstavlja velik javnozdravstveni problem, zaradi česar je pomembno poznavanje možnosti preprečevanja ter zavedanje o nevarnostih, ki so jim bolniki izpostavljeni. V tem prispevku se bom zato osredotočil na povezanost med PAB in drugimi srčno-žilnimi težavami, ki imajo lahko visoko smrtnost.

Sama periferna arterijska bolezen ima ob pravilnem zdravljenju sicer precej optimistično prognozo, do visoke smrtnosti zaradi nje pa pride ravno zaradi pridruženih težav. Med njene komplikacije uvrščamo gangreno, amputacije, ulceracijo, srčno in možgansko kap ter mnoga druga stanja (2).

Kaj pravijo raziskave

Na žalost je raziskav na tem področju relativno malo, zlasti glede na razširjenost in kritičnost bolezni, vseeno pa je na voljo nekaj statističnih podatkov. Bolniki s PAB imajo namreč 70% večjo verjetnost za razvoj srčno-žilnih zapletov, tveganje za smrt pa naj bi se pri njih za približno 80% povečalo. (5) Prav tako so ocenili, da ima pridruženo periferno arterijsko bolezen med 8 in 42% bolnikov s koronarno arterijsko boleznijo, katere patogeneza je podobna, le da povzroča ishemijo srca. (4, 7)

Ameriška raziskava je ugotovila, da imajo ti bolniki tudi večjo verjetnost za razvoj drugih srčno-žilnih komplikacij. Temu naj bi prispevalo mnogo dejavnikov, med drugim naj bi bile arterije bolj obremenjene zaradi ateroskleroze, saj maščobni plaki omejujejo pretok tako v srce kot v okončine. Zaradi klavdikacij je otežena fizična aktivnost, ki ima za žilje in srce blagodejne učinke, prav tako je prisotna večja obremenjenost z vnetjem ter endotelijska disfunkcija. 20% korelacije naj bi bilo možno razložiti z višjo koncentracijo vnetnih dejavnikov interlevkina-6, tumor nekrotizirajočega faktorja (TNF) alfa in fibrinogena, pripomore pa tudi inzulinska rezistenca ter prisotnost splošnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Zanimivo je, da so ugotovili enako prognozo ne glede na to, ali so se bolniki zaradi bolezni zdravili ali ne. (3)

“Bolniki s PAB imajo tudi približno 2.5krat večje tveganje miokardnega infarkta oz. srčne kapi.” (5)

V drugi raziskavi so preučevali prognozo bolnikov s periferno arterijsko boleznijo, ki jih je doletela srčna kap, in pri njih ugotovili večje tveganje ponovitve srčne kapi, večjo verjetnost za pojavitev možganske kapi ali poslabšanja srčnega popuščanja, ter višjo smrtnost. (4)

Tudi kitajska raziskava je ugotovila, da imajo bolniki s PAB veliko hujši potek srčnega popuščanja, ki se prav tako velikokrat konča s smrtnim izidom. (8) Zaradi večje incidence zapletov pride tudi do večjega predpisovanja zdravil, ljudem s hkratno periferno in koronarno arterijsko boleznijo so namreč bolj pogosto predpisani beta blokatorji, antitrombotiki, inhibitorji angiotenzinske konvertaze in statini. (5)

Ključno je pravočasno zdravljenje

Zaradi periferne arterijske bolezni so bolniki tako bolj izpostavljeni nevarnim srčno-žilnim zapletom, zaradi česar je pravočasno odkritje in ustrezno zdravljenje ključnega pomena. Merjenje gleženjskega indeksa (ABI) je lahko pri tem kot presejalna metoda zelo pomembno, saj daje možnost, da se potencialni bolniki o svoji bolezni informirajo, dobijo ustrezno pomoč ter se zavarujejo pred hujšimi zapleti, ki bi lahko ogrožali njihovo življenje. Kot omenjeno, pa je periferna arterijska bolezen kljub veliki smrtnosti, ki jo v povezavi z drugimi srčno-žilnimi boleznimi lahko povzroča, žal v kliničnih raziskavah nekoliko zanemarjena (9) ter zaradi tega o opisani problematiki še zmeraj ne vemo dovolj.

Ste že opravili meritev gleženjskega indeksa?

>> Poiščite najbližjo ambulanto

Reference:

  1. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/peripheral-artery-disease/symptoms-causes/syc-20350557
  2. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK430745/
  3. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4207208/
  4. https://openheart.bmj.com/content/6/1/e001004
  5. https://www.acc.org/latest-in-cardiology/articles/2019/09/14/24/42/peripheral-and-coronary-artery-disease-two-sides-of-the-same-coin
  6. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/claudication/symptoms-causes/syc-20370952 
  7. https://en.wikipedia.org/wiki/Coronary_artery_disease
  8. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27161297
  9. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2894725/
Deli to stran