Najpogostejši simptomi periferne arterijske bolezni (PAB)

PAB je nenormalna zožitev arterij, ki ne vključujejo arterij, ki oskrbujejo srce ali možgane, in najpogosteje, vendar ne izključno, prizadene noge, iz česar izhaja njeno drugo ime – LEAD (arterijska bolezen spodnjih okončin, ang. Lower Extremity Artery Disease).

Ima visoko prevalenco, in sicer PAB po ocenah po vsem svetu prizadene približno 202 milijona ljudi, pri obeh spolih pa se pojavlja približno enako pogosto [3]. Najresnejša težava pri PAB je njena povezanost z drugimi srčno-žilnimi boleznimi, kot so koronarna arterijska bolezen (CAD) in možgansko-žilna bolezen, pri čemer študije ocenjujejo, da je 5-letna stopnja smrtnosti pri bolnikih s PAB 30 % (v primerjavi z 10 % pri kontrolni skupini brez PAB); od tega je 75 % smrti srčno-žilne narave [4].

najpogostejši-simptomi-periferne-arterijske-bolezni-PAB

Kljub velikemu odstotku asimptomatskih primerov PAB obstaja več pogostih simptomov, med katerimi so najizrazitejši bolečina in krči v nogah med hojo ali vadbo. Takšna bolečina je znana kot klavdikacija in se najpogosteje pojavlja v mečnih mišicah prizadete noge, bolniki pa jo lahko občutijo tudi v zadnjici, stegnih ali stopalih. Klavdikacijo lahko spremljajo krči, odrevenelost in občutek težkih nog, njihova intenziteta pa se pogosto zmanjša, ko bolnik s PAB počiva. Bolečina se običajno ponovno okrepi, ko bolnik spet začne hoditi. Temu pojavu pravimo intermitentna klavdikacija.

Kot so pokazale nedavne študije, je fiziološki mehanizem intermitentne klavdikacije precej kompleksen in ni omejen na zmanjšan krvni pretok v nožne mišice zaradi ateroskleroze arterij. Obstajajo tudi dokazi, da imajo posamezniki s PAB okvarjeno energijsko presnovo v ishemičnih mišicah, vključenih v vadbo. Drugače povedano, mišice bolnikov s PAB s težavo uporabljajo energijske vire telesa [5]. Ne glede na natančno patofiziologijo lahko intermitentno klavdikacijo prikrivajo druga zdravstvena stanja, kot so išias (bolečina, ki poteka od križa navzdol po nogi, najpogosteje zaradi prolapsa medvretenčne ploščice, ki pritiska na spinalne živce), zato je treba poiskati še druge simptome, specifične za PAB.

Drugi simptomi PAB (poleg intermitentne klavdikacije)

  • Šibek ali popolnoma odsoten utrip v nogah in stopalih.
    Nenormalen utrip v posteriorni tibialni arteriji (arteriji na zadnji strani goleni) ima 48,7-odstotno napovedno vrednost za PAB [6].
  • Koža na prizadeti nogi postane modrikasta ali bleda.
    Pri posameznikih z zmerno do hudo PAB je prizadeta noga v dvignjenem položaju pogosto bleda [7].
  • Nižja temperatura v prizadeti nogi (v primerjavi z neprizadeto okončino ali preostalim telesom).
    Ta pojav je lahko tako izrazit, zlasti pri posameznikih s hudo PAB, da ga lahko začutimo na dotik, brez uporabe zapletenih diagnostičnih orodij.
  • Luskasta in svetleča se koža na prizadeti nogi.
    Tekstura kože na prizadeti nogi se opazno razlikuje od neprizadete noge ali noge zdravega posameznika.
  • Okrnjena rast nohtov ali dlak na prizadeti nogi.
    Zmanjšan dotok hranil s krvjo privede do malformacije nohtov na nogi in celo popolne izgube dlak.
  • Razjede, ulkusi in rane na stopalih, ki se običajno ne celijo.
    Najbolj značilni za PAB so ulkusi zaradi arterijske insuficience (znani tudi kot ishemični ulkusi), ki so druga najpogostejša vrsta (od 10 do 30 % vseh primerov ulceracij) ulkusov na spodnjih okončinah [8].
  • Gangrena.
    Najskrajnejši in očitni simptom/zaplet PAB, ki v končni fazi zahteva delno ali popolno amputacijo prizadete okončine, da se s tem reši življenje. Samo v ZDA je bila med letoma 2000 in 2008 pri 6,8 % bolnikov, hospitaliziranih zaradi PAD, potrebna amputacija spodnje okončine (v istem časovnem obdobju) [9].
  • Erektilna disfunkcija pri moških, zlasti bolnikih s sladkorno boleznijo.
    PAB in erektilna disfunkcija (ED) sta močno povezani. V eni študiji so pokazali, da je verjetnost pojava PAB pri posameznikih z ED dvakrat večja kot v kontrolni skupini brez ED [10].

Periferna arterijska bolezen (PAB) je ena od žilnih bolezni, ki so pogosto asimptomatske; študije kažejo, da do 40 % posameznikov s PAB nima nobenih simptomov, 50 % jih ima simptome, ki bi jih lahko pripisali drugim zdravstvenim stanjem, in samo 10 % jih ima klasične simptome PAB [1,2].

Ena od metod za odkrivanje nediagnosticirane PAB je merjenje gleženjskega indeksa (ABI).


Reference:

[1] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11560536?dopt=Abstract
[2] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11585483?dopt=Abstract
[3] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23915883
[4] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1994028/
[5] https://academic.oup.com/eurheartjsupp/article/4/suppl_B/B2/470604
[6] https://jamanetwork.com/journals/jamainternalmedicine/fullarticle/216210
[7] https://www.ahajournals.org/doi/full/10.1161/circulationaha.113.000502
[8] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3036466/
[9] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4107174/
[10] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19501825

Deli to stran