Meritve gleženjskega indeksa na dogodku Krog zdravja

Ob omembi žil žal premalokrat pomislimo na naše pomembne arterije, zato s projektom Zdrave arterije ozaveščamo o pomembnosti le teh ter poskrbimo, da se redni pregledi izvajajo za vse v rizični skupini.

Da bi pravočasno odkrili motnje v krvnem obtoku pri čim večjem deležu ciljne populacije smo člani projekta Zdrave arterije skupaj s projektom Misli na srce, na dogodku Krog zdravja, 17. aprila izvajali meritve gleženjskega indeksa v Ljubljani.

meritve-gi-na-dogodku-krog-zdravja

Nemalokateri Ljubljančan se je na ta sončni aprilski dan sprehajal po centru Ljubljane, med številnimi stojnicami, na katerih so študenti izvajali meritve krvnih parametrov, pa jim je v oči padla ogromna napihnjena arterija z maščobnimi oblogami, poleg katere je bila tudi stojnica z meritvami gleženjskega indeksa. A malokateri od mimoidočih je pravzaprav vedel, kaj meritev gleženjskega indeksa sploh je, kako poteka in kaj nam rezultat meritve sporoča.

Meritev gleženjskega indeksa je preprosta, neboleča in hitra meritev, katere rezultat pokaže stanje zamašitve arterij.

Ker se populacija naše države vse bolj stara, je posledično tudi incidenca periferne arterijske bolezni vse višja. Ta bolezen se namreč najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 65 let, ki pa v Sloveniji, glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije, predstavljajo že skoraj 20% prebivalstva. Če temu prištejemo še nezdrav življenjski slog, ki se ga mnogi, največkrat zaradi narave službe in obveznosti, preveč poslužujejo, se incidenca še toliko bolj poviša.

Periferna arterijska bolezen je namreč posledica zožitve (in eventuelno) zamašitve perifernih arterij, ki nastane zaradi odlaganja maščobnih oblog na stene žil. Če bi se izognili laičnemu izražanju, bi lahko tem maščobnim oblogam rekli tudi aterosklerotične lehe. Le-te nastanejo tekom vseživljenjskega vnetnega procesa v žilni steni, ki mu pravimo ateroskleroza in prizadene ne le arterije okončin, temveč lahko tudi koronarne arterije, ki se kot venec ovijajo okoli srca in prehranjujejo srčno mišico, vendar pri periferni arterijski bolezni niso ključne. Hitrost procesa in obseg ateroskleroze pa sta močno odvisna od načina življenja.

Nezdrav življenjski slog zatorej poveča možnost za nastanek periferne arterijske bolezni ravno zaradi pospešenega procesa ateroskleroze, pri kateri se svetlina žile zaradi nalaganja maščob postopoma oži in s tem vpliva na tkiva, ki jih ta prizadeta arterija s svojo s kisikom bogato krvjo sicer prehranjuje in omogoči njihovo delovanje. Če je dotok kisika do tkiv zaradi zožene arterije moten, se to najbolj pokaže, ko imajo tkiva (npr. mišice) povečano potrebo po kisiku. To se največkrat zgodi pri hoji oziroma teku – če mišice in ostalo tkivo ne dobijo dovolj kisika, se pojavi ishemična bolečina, ki se ji strokovno pravi intermitentna klavdikacija, a ta se pojavi šele pri napredovalih oblikah periferne arterijske bolezni.

Z izobraževanjem in ozaveščanjem ljudi o periferni arterijski bolezni se lahko preprečijo uničujoče posledice, kot so srčni infarkt, možganska kap, amputacija ali celo zgodnja smrt. Člani projekta Zdrave arterije so z meritvijo gleženjskega indeksa na dogodku Krog zdravja, seznanili veliki število mimoidočih in tako prispevali k večji ozaveščenosti obiskovalcev.

Share this page