Kaj je pljučna embolija?

kaj-je-pljucna-embolija

Pljučna embolija predstavlja zaprtje v arterijskem žilju pljuč povzročeno s snovmi, ki po krvnem obtoku potujejo na omenjeno mesto iz drugih predelov telesa. Ob neustreznem in prepočasnem ukrepanju nastopi življenjsko ogrožajoče stanje, ki vodi v izgubo zavesti z nenormalno nizkim tlakom in se lahko konča z nenadno smrtjo.

Ljudje, pri katerih se pojavi pljučna embolija, običajno občutijo nenadno bolečino v prsih, ki se poslabša ob vdihu, močno zadihanost (dispnejo), hkrati pa pričnejo tudi hitreje dihati in pokašljevati, pri čemer lahko v izpljunku opazijo kri. V napredovanju bolezni lahko pride tudi do značilnega modrikastega obarvanja ustnic in prstov (cianoze), ki odraža nizko vsebnosti kisika v krvi. Zaradi zapore v pljučnem žilju prihaja do manjše izmenjave plinov med telesom in okoljem ter do zmanjšanega pretoka krvi nazaj v srce, kar lahko vodi v nastanek šoka.

Zaprtje pljučne arterije lahko torej povzročijo različne snovi. Mednje uvrščamo večje zračne mehurčke v krvi, maščobo v krvnem obtoku ali maščobne plake ter amnijska tekočino, ki obdaja pri materi v nosečnosti najprej zarodek in nato plod. Kljub temu pa kar v 90% vzrok za nastanek pljučne embolije predstavlja krvni strdek, ki v procesu globoke venske tromboze nastane v globokih telesnih venah. Slednji se najpogosteje formira v spodnjem predelu nog ali meč. Mesto na nogi, kjer nastane strdek, je tako lahko rdeče, zatečeno, toplo ter boleče.

Do razvoja globoke venske tromboze pride zaradi prepleta treh večjih skupin dejavnikov. Krvni strdki lahko nastanejo zaradi sprememb v toku krvi. Zaradi zmanjšane fizične aktivnosti ali zmožnosti gibanja lahko pride do zastajanja krvi v spodnjih predelih telesa. Tok krvi se tako upočasni, kar lahko povzroči nastanek strdka.

Tveganje za nastanek globoke venske tromboze je tako povečano pri ljudeh s prekomerno telesno težo ter pacientih, ki so po zlomu imeli imobilizirano poškodovano okončino.

V drugo skupino dejavnikov tveganja uvrščamo tiste, ki poškodujejo žilno steno. Mednje lahko prištevamo določene kirurške posege ter vstavljene žilne katetre. Razvoj globoke venske tromboze pa je močno povezan tudi s faktorji strjevanja krvi. Nekateri ljudje imajo že genetsko, drugi pa pridobljeno povečano možnost za nastanek krvnega strdka. Strjevanje krvi pa lahko prav tako spodbujajo določene snovi, ki jih sproščajo rakaste celice ter hormonska kontracepcija, ki vsebuje estrogene.

V primeru hujšega zaprtja pljučnega krvnega obtoka je potrebna kirurška odstranitev krvnega strdka, v nasprotnem primeru pa lahko uporabimo zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi. Mednje uvrščamo antikoagulante, v nujnih situacijah pa lahko uvedemo tudi trombolitike, ki omogočajo raztapljanje že nastalih krvnih strdkov.

Pljučna embolija predstavlja ob pojavu urgentno stanje, ki zahteva čim hitrejšo zdravstveno oskrbo. Pojavnost je približno enaka pri obeh spolih ter narašča s starostjo. Nastane lahko tudi kot posledica že prisotnega srčnega popuščanja, smrtnost pa je kljub hitremu in ustreznemu ukrepanju še zmeraj relativno visoka.

Kljub temu lahko z določenimi preventivnimi ukrepi zmanjšamo možnost za nastanek pljučne embolije. Izredno pomembno je tako vzdrževanje normalne telesne teže ter pitje zadostnih količin vode, hkrati pa se je potrebno izogibati  daljšim obdobjem sedenja ter ohranjati zadostno telesno aktivnost.

Deli to stran