Ishemična bolečina srca

Ishemična srčna bolezen je najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti na svetu. Glavni povzročitelj ishemične bolezni je ateroskleroza. Pri aterosklerozi, ki jo pogosto imenujejo tudi poapnenje žil, se v stenah arterij nalagajo t. i. obloge ali lehe. Sestavljene so v glavnem iz maščob, npr. holesterola, celic in vezivnega tkiva. Pozneje se v obloge naloži še kalcij. Zaradi teh oblog se krvne žile vedno bolj ožijo in postajajo vedno trše. Kri ne more več neovirano teči in pretok krvi se upočasni.

Njen potek delimo v dveh fazah. V kronični fazi poteka  počasna rast aterosklerotičnih leh; prekinjajo jo akutne epizode z razpokanjem žilne stene, nastankom krvnih strdkov na razpokah, nastankov perifernih mehurčkov (embolizacija) in žilnimi spazmi. Številni klinični (npr. sladkorna bolezen, povečane krvne maščobe in tlak) in dedni dejavniki pomembno vplivajo na stopnjo in razsežnost aterosklerotičnih sprememb.  Patogenetsko dogajanje je nezadostna oskrba srčne mišice s kisikom kot posledica pretočnih ovir v arterijah. Klinična slika bolezni je v skladu s patogenetskim dogajanjem – kronična faza se kaže kot kronična stabilna angina pektoris (bolečina v žlički), akutne epizode se kažejo kot akutni koronarni sindrom (srčna kap).

Angina pektoris

Značilna angina pektoris je stiskajoča, redkeje pekoča bolečina. Oseba ima lahko občutek teže v prsih. Skoraj nikoli ni ostra ali zbadajoča in navadno se ne okrepi s spremembo lege ali globokim dihanjem. Pojavi se za prsnico, redkeje v žlički, širi se v levo ali obe roki, vrat, spodnjo čeljust, zatilje ali pleča. Bolečina nad čeljustjo, pod žličko ali na ozkem predelu leve polovice koša ponavadi ni angina pektoris.

Angina pektoris, značilna za kronično stabilno angino pektoris, je sorazmerno kratkotrajna bolečina, traja lahko nekaj minut in ne več kot 20–30 minut. Tako trenutna, nekaj sekund trajajoča, kakor tudi večurna bolečina nista značilni. Angina pektoris nastopa pri telesnem naporu, razburjenju, v mrazu ali po obilni jedi. Bolečina, ki jo sprožijo določeni telesni gibi, dihanje ali kašelj, ni angina pektoris. Angina pektoris popusti v mirovanju ali v 1–5 minutah po nitroglicerinski lingveti ali pršilu. Pri približno 10 odstotkih oseb bolečina ob telesni aktivnosti popusti tudi, če nadaljujejo z aktivnostjo ali celo stopnjujejo obremenitev.

Pomembno je poudariti, da je kakovostno življenje s to boleznijo možno. Priporočljive so dinamične vaje, kot hoja, tek, kolesarjenje, odsvetujejo izometrične napore kot je tenis ali dvigovanje uteži. Zdravljenje kronične stabilne angine pektoris mora biti individualno. Simptomatsko zdravljenje bolezni je z zdravili, od katerih so predvsem pomembni nitrati (pr. nitroglicerin) pri akutnih napadih bolezni. Pri hujših oblikah se uporablja tudi vzročno, oz. operativno zdravljenje, kjer je cilj revaskularizacija prizadetega dela srčne mišice (ponovna vzpostavitev pretoka krvi v arteriji).

Akutni koronarni sindrom (AKS)

Akutni koronarni sindrom (AKS) je skupina bolezenskih stanj, do katerih pride zaradi nenadno zmanjšanega ali prekinjenega pretoka krvi skozi del srčne mišice. Predstavlja eden glavnih vzrokov umrljivosti na svetu in v Sloveniji. Ocenjeno število bolnikov z AKS v Sloveniji je 5000. Skupna značilnost za AKS je ishemična srčna bolečina, ki praviloma je huda, pekoča, tiščoča ali stiskajoča. Locirana je za prsnico, lahko se širi v vrat, v obe zgornji okončini ali celo v zgornji del trebuha. Bolečina ni odvisna od dihanja in položaja telesa. Se lahko pojavi tudi v mirovanju ali pri najmanjšem telesnem naporu. Značilno je, da ta bolečina NE popusti po nitroglicerinu (za razliko od kronične stabilne angine pektoris). Bolečino pogosto spremljajo težko dihanje, slabost, bruhanje, potenje in bledica. Nenadni srčni zastoj, ki nastopi kot posledica predhodnega AKS, s ali brez prisotnosti bolečine je glavni vzrok za smrt oseb z AKS  pred prihodom v bolnišnico. AKS je nujno stanje, pri katerem je vedno potrebna intervencija in oskrba v bolnišnici.

Glavni cilj pri zmanjšanju tveganja za nastanek ishemične bolezni srca je upočasnitev razvoja ateroskleroze. To lahko storimo predvsem z zmanjšanjem vpliva negativnih dejavnikov tveganja, kot je povišan krvni tlak, povišane koncentracije maščob v krvi, tveganje za pojav sladkorne bolezni, stres, kajenje, prekomerno uživanje alkohola ter s povečanjem vpliva pozitivnih dejavnikov, od katerih je najpomembnejša zmerna in redna telesna aktivnost. 

Deli to stran