Imam periferno arterijsko bolezen – kaj zdaj?

Hladne, boleče noge z ranami, ki se nikakor nočejo zaceliti. Govorimo seveda o periferni arterijski bolezni, ki se razvije kot posledica ateroskleroze. K njenemu napredku prispeva sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, prekomerna telesna teža in povišana raven holesterola v krvi. Z nadzorom naštetih dejavnikov tveganja lahko uspešno preprečimo razvoj periferne arterijske bolezni. O preprečevanju razvoja z aterosklerozo povezanih bolezni lahko beremo v mnogih člankih, zato bomo tokrat na problematiko zdravega življenjskega sloga pogledali z drugega zornega kota.

Predpostavimo, da periferno arterijsko bolezen že imamo. Bolezen na žalost ni ozdravljiva, vendar to še ne pomeni, da se lahko le še vdamo v usodo. Porajajo se nam vprašanja; kaj lahko storimo, kako lahko izboljšamo kakovost svojega življenja?

Kako lahko upočasnimo napredovanje periferne arterijske bolezni?

V resnici lahko nanjo, vsaj v začetni fazi, vplivamo na podoben način, kot jo preprečujemo. Seveda je pri tem ključno, kako daleč je bolezen že napredovala. Periferno arterijsko bolezen lahko v groben razdelimo na 3 stopnje:

  • na asimptomatsko periferno arterijsko bolezen,
  • intermitentno klavdikacijo in
  • kritično ishemijo spodnjih udov.

Približno 25% bolnikov s periferno arterijsko boleznijo je asimptomatskih, svoje bolezni se ne zavedajo oziroma jo odkrijejo po naključju, med preiskavami zaradi drugih težav. Ob odkritju bolezni se pacientom svetuje sprememba življenjskega sloga.

Priporoča se telesna aktivnost srednje zahtevnosti dolga vsaj 30 minut vsaj 5 krat na teden. Prav tako je potrebna sprememba prehranskih navad, ki so pri bolnikih z sveže odkrito periferno arterijsko boleznijo pogosto slabe. Napredovanje bolezni lahko učinkovito upočasnimo s pomočjo tako imenovane »Mediteranske diete«. Pri njej z nasičenimi maščobnimi kislinami zadostimo manj kot 7% energetskih potreb, zamenjamo jih z nenasičenimi maščobnimi kislinami, po možnosti z omega-3 maščobnimi kislinami (npr. za kuhanje uporabljamo olivno olje).

Vsak teden dvakrat jemo ribe in le enkrat rdeče meso, morebitne energijske izgube pa nadomeščamo s stročnicami. Karseda zmanjšamo vnos sladkorja in omejimo vnos natrija na največ 1,7g na dan (4,25g soli). Kavo lahko nadomestimo z zelenim čajem.

Z ustreznim uživanjem sadja in zelenjave lahko zadostno vnašamo hranila z antioksidantnimi in protivnetnimi lastnostmi, ki igrajo ključno vlogo pri upočasnitvi napredovanja bolezni. V primeru, da sprememba življenjskega sloga pomeni več telesne aktivnosti, moramo pri prehrani upoštevati novo nastale energetske potrebe, najlažje jih nadomestimo z večjim vnosom beljakovin.

Vnos proteinov je še pomembnejši v naslednji stopnji periferne arterijske bolezni, intermitentni klavdikaciji, ki jo definiramo kot pojavljanje bolečin v nogah ob telesni aktivnosti, boleče v mirovanju popustijo. Omenjene težave se lahko zmanjša s povečano telesno vadbo, s katero lahko nevede porabimo ogromno kalorij, ki jih moramo nujno ustrezno nadomestiti. Priporoča se nadomeščanje z beljakovinsko hrano, saj tako preprečimo zmanjšanje mišične mase, do katere lahko pride pri vadbi (ker v telo ne vnašamo zadosti hranil, začenja kot vir energije porabljati beljakovine iz lastnih mišic), takšni izgubi mišične mase pravimo sarkopenija. Primerna mišična masa nam v nasprotju s stanjem po sarkopeniji omogoča lažje in kakovostnejše življenje s kronično boleznijo.

Končno fazo periferne arterijske bolezni imenujemo kritična ishemija spodnjih udov, zanjo so značilne hude aterosklerotične poškodbe arterij spodnjih udov ob visoki ravni vnetja. Zaradi vse težje hoje veliko ljudi ne more več vstati iz postelje, prav tako se jim na nogah začnejo pojavljati rane (ulkusi). V opisanem primeru bi lahko sprva mislili, da ima človek zaradi manjše telesne aktivnosti nižje energijske potrebe, kar ni res. Celjenje ulkusov je energetsko zelo potratno, ključno vlogo pri njem igrajo beljakovine. V primeru, da zadostne količine beljakovin ne vnesemo s hrano, začnemo za celjenje ran uporabljati kar beljakovine iz mišic. Kot že opisano v prejšnjem odstavku se pojavi sarkopenija, ki na dolgi rok občutno poslabša prognozo.

S primero prehrano je mogoče uspešno upočasniti napredovanje periferne arterijske bolezni. Ne smemo pozabiti, da je vsaka oseba s periferno arterijsko boleznijo drugačna, zato prehranskih potreb ne moremo popolnoma posplošiti, saj nanje vpliva več faktorjev (telesna aktivnost, ulkusi…), vendar vseeno upamo, da smo vas s člankom vsaj v grobem usmerili v pravo smer.


Vir:

Delaney CL, Smale MK, Miller MD. Nutritional Considerations for Peripheral Arterial Disease: A Narrative Review. Nutrients. 2019;11(6):1219. Published 2019 May 29. doi:10.3390/nu11061219 Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6627356/?fbclid=IwAR1TjtReVHb080-WXSLYD2-MkFQH8XpjjcnGR74q1a7QLXRWqS6OCiJx108.

Deli to stran