Dan žil 2019

Ob mednarodnem dnevu žil projekt Zdrave arterije v sodelovanju z Združenjem za žilne bolezni in Društvom za zdravje srca in ožilja organizira akcijo ozaveščanja ljudi o periferni arterijski bolezni nog.

Organizatorji želijo z akcijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Akcija je bila izvedena včeraj v vseh večjih slovenskih krajih, razen v Novi gorici, kjer se bo zgodila v petek 15. marca. Vsak obiskovalec je lahko okvirno preveril stanje svojega srčno žilnega sistema z različnimi meritvami, med drugim tudi z meritvijo gleženjskega indeksa.

Novinarska konferenca ob dnevu žil

dan-žil-novinarska-konferenca

Na novinarski konferenci ob dnevu žil je prof. dr. Aleš Blinc, dr.med. predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, ponovno spregovoril o periferni arterijski bolezni (PAB), dejavnikih tveganja in zdravljenju. Periferna arterijska bolezen predstavlja še en obraz ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let.

Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov, je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.

Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je na novinarski konferenci predstavil projekt ZdraveArterije.si. Kot že omenjeno lani, se projekt izvaja s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo različnih organizacij, strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozavešča o problematiki nepoznavanja bolezni. Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni.

dan-žil-image

V Sloveniji lahko pričakujemo na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo.

Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša.Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih 2- do 4-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen žile postara za približno 15 let.

Ostali pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.

logo-bayer
Sponzor projekta Zdrave arterije je podjetje Bayer, d.o.o.
Share this page