Kako veste, ali imate zamašeno arterijo?

Ker se arterijske bolezni redko kažejo s simptomi (razen če je bolezen že napredovala), je brez uporabe diagnostičnih metod in orodij težko pravilno ugotoviti njihovo prisotnost na podlagi »splošnejših« simptomov (ki jih lahko pripišemo drugim zdravstvenim stanjem).

Vendar so dejavniki tveganja dobro raziskani, zato posamezniki načeloma lahko presodijo, ali kateri od teh dejavnikov velja zanje. Najprej si oglejmo splošne dejavnike tveganja (spremenljive in nespremenljive) za aterosklerozo.

kako-veste-da-imate-zamaseno-arterijo

Dejavniki tveganja za aterosklerozo

  • Višja starost. Tveganje za aterosklerozo se s staranjem povečuje. Pri moških se tveganje poveča po 45. letu, pri ženskah pa po 55. letu [1].
  • Moški spol. Zaradi ateroskleroze in povezane koronarne arterijske bolezni (CAD) umre več moških kot žensk [2].
  • Družinska anamneza. Študije so pokazale, da pri posameznikih z družinsko anamnezo ateroskleroze in CAD obstaja statistično značilna verjetnost, da bodo nekoč zboleli za eno od teh bolezni [3].
  • Genetska nepravilnost. Obstajajo močni dokazi, da imajo genetske značilnosti (poleg družinske anamneze) pomembno vlogo pri dovzetnosti za aterosklerozo in CAD, vendar so za potrditev povezave med genetskimi značilnostmi ter aterosklerozo in CAD potrebne nadaljnje študije [4].
  • Sladkorna bolezen. Prisotnost sladkorne bolezni tipa 1 ali tipa 2 poslabša aterosklerozo [5].
  • Kajenje. Študija je pokazala, da je kajenje povezano s 50-odstotno povečanim napredovanjem ateroskleroze (v primerjavi z osebami, ki niso nikoli kadile) v triletnem obdobju [6].
  • Uživanje transmaščob. Transmaščobe (ki so prisotne v margarini in številnih predelanih živilih) so povezane s povečanjem smrtnosti zaradi CAD [7].
  • Dislipidemija. Nenormalne vrednosti holesterola in drugih lipidov (maščob) so povezane s poslabšanjem ateroskleroze [8].
  • Trebušna debelost. Tudi trebušna debelost, ki jo sicer pogosto povezujejo z dislipidemijo in uživanjem transmaščob, je dejavnik tveganja za aterosklerozo in karotidno arterijsko bolezen [9].

Zdaj ko smo seznanjeni s splošno priznanimi dejavniki tveganja za aterosklerozo, si lahko ogledamo pogoste simptome in opozorilne znake zamašenih arterij (ki so eden od zapletov pri aterosklerozi). Ti so običajno tesno povezani z dejavniki tveganja, vendar se lahko pojavijo tudi pri drugače (navidezno) zdravih posameznikih, ki na podlagi dejavnikov tveganja ne veljajo za ogrožene.

Pogosti simptomi zamašenih arterij

  • Zasoplost. Povzročajo jo zamašene/poškodovane koronarne arterije (možna CAD) in posledična nezmožnost srca za črpanje zadostne količine krvi, ki bi ustrezala potrebam telesa.
  • Utrujenost in omotica. Tudi ti dve težavi sta povezani s CAD in manjšo količino kisika v krvi. Običajno sta izrazitejši pri ženskah.
  • Bolečina v prsnem košu (angina pektoris). Eden od najpogostejših simptomov CAD.
  • Bolečina v križu. V nekaterih študijah so našli dokaze za povezavo med bolečino v križu in morebitno aterosklerozo [10].
  • Prehodni ishemični napad (TIA). Kratka epizoda nevrološke motnje, ki jo povzroča prekinitev krvnega pretoka v možgane, hrbtenjačo ali mrežnico, vendar brez odmiranja tkiva. Običajno se kaže kot začasna izguba vida (ali dvojni vid), enostranska povešenost obraza, motorična oslabelost ter težave z ravnotežjem in orientacijo. To je najznačilnejši opozorilni znak karotidne arterijske bolezni, ki mu lahko sledijo hude možganske kapi s trajnimi posledicami in celo smrt.
  • Bolečina v nogah/stopalih. Lahko je posledica fizičnega napora, lahko pa tudi simptom PAB, zlasti če je trajna in se med hojo in vadbo poslabša (kar imenujemo intermitentna klavdikacija).

Najpomenljivejši od navedenih simptomov je intermitentna klavdikacija in njena povezava s PAB. Njena odsotnost ali prisotnost ter resnost PAB sta močna kazalnika celokupnega zdravstvenega stanja srčno-žilnega sistema.

Zgornjega seznama simptomov ateroskleroze in PAB NE obravnavajte kot medicinskega nasveta. Ustrezno diagnozo ateroskleroze, PAB ali druge CVD ali nepovezanih zdravstvenih stanj lahko postavi samo zdravnik.


Viri:

[1] https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/atherosclerosis
[2] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4405090/
[3] https://www.atherosclerosis-journal.com/
[4] https://www.ahajournals.org/doi/10.1161/01.CIR.0000143041.58692.CC
[5] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2674740/
[6] https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/1150354
[7] https://www.bmj.com/content/351/bmj.h3978
[8] https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4367030/
[9] https://www.ahajournals.org/doi/full/10.1161/STROKEAHA.107.484113
[10] https://www.ejves.com/article/S1078-5884%2809%2900090-2/fulltext

Share this page