Infekcijski endokarditis ‒ nevidna grožnja za srce

Infekcijski endokarditis je redko stanje, ki pa je še vedno povezano z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. Še več: zaradi staranja prebivalstva, pogostejših operacij na srčnih zaklopkah in razširjene uporabe srčnih vsadkov postaja vse pogostejši, zato je pomembno, da ga znamo pravočasno prepoznati in zdraviti (1).

Kaj pomeni infekcijski endokarditis?

Kot že ime pove, gre pri infekcijskem endokarditisu za vnetje endokarda (notranje plasti srca) na stenah srca in srčnih zaklopkah. Povzročajo ga mikroorganizmi, ki se najraje naselijo v že poškodovanem endokardu, spremenjenem zaradi revmatične vročice, degenerativnih sprememb zaklopk ali prirojenih srčnih napak. Bolezen lahko poteka hitro in v nekaj dneh popolnoma uniči zaklopke ali pa poteka dlje (od nekaj tednov do nekaj mesecev) (2).

Kateri mikrobi najpogosteje ogrozijo endokard?

V zadnjem desetletju so najpogostejši povzročitelji infekcijskega endokarditisa stafilokoki, predvsem S. aureus, ki je še posebej pogost pri uporabnikih intravenskih drog in okužbah v zdravstvu. Pogosti povzročitelji so tudi drugi po Gramu pozitivni koki (streptokoki in enterokoki) in po Gramu negativne bakterije. Vnetje endokarda redkeje povzročijo tudi glive, npr. kandida in aspergilus (2).

Kako prepoznamo infekcijski endokarditis?

Klinična slika bolezni je različna, saj je endokarditis lahko akuten, subakuten ali kroničen, potek pa je poleg tega odvisen še od ostalih pridruženih bolezni. Bolezen se zato lahko kaže kot nespecifična vročinska bolezen ali pa celo kot sepsa z akutnim srčnim popuščanjem. Glavna znaka infekcijskega endokarditisa sta vročina (nad 38 °C) in srčni šum, če pride do pljučne embolije, pa tudi kašelj in zbadajoče bolečine v prsnem košu. Zaradi septičnih embolij v perifernih arterijah nastanejo tudi drobne podkožne kapilarne krvavitve (petehije), rdeče-vijoličasti vozliči na blazinicah prstov (Oslerjevi vozliči) ter spremembe na dlaneh in podplatih (Janewayeve lezije). Pojavijo se lahko motnje srčnega ritma, strdki pa se lahko razširijo v osrednje živčevje in povzročijo glavobol, slabost, bruhanje, motnje zavesti in možgansko kap (1, 2).

Ker je bolezen izjemno nevarna, jo je treba hitro prepoznati in diagnosticirati. Pri diagnozi si zdravnik pomaga z modificiranimi Dukesovimi merili, ki vključujejo glavna in pomožna diagnostična merila. Endokarditis tako zagotovo lahko potrdimo pri bolnikih s pozitivnimi hemokulturami tipičnih povzročiteljev in ehokardiogramom, ki pokaže vegetacijske spremembe na zaklopkah. Diagnoza je bolj verjetna pri že obstoječih boleznih srca, povišani telesni temperaturi, žilnimi spremembami (predvsem z infarktom pljuč, znotrajlobanjskimi in vezničnimi krvavitvami) ter imunskimi in mikrobiološkimi spremembami (na ledvicah in koži) (3).

Učinkovite strategije zdravljenja

Osnovno antibiotično zdravljenje mora biti usmerjeno proti povzročitelju bolezni, trajati pa mora 4-6 tednov. Infekcijski endokarditis lahko zdravimo tudi kirurško, kar izboljša napoved izida bolezni. V primeru hujšega poteka (ko pride do srčnega popuščanja, vztrajajoče sepse ali emboličnih zapletov), lahko zamenjamo zaklopko še v obdobju aktivne bolezni (2).

Preventiva?

Nastanek infekcijskega endokarditisa preprečujemo pri bolj ogroženih bolnikih – to so predvsem ljudje, ki so že preboleli infekcijski endokarditis, imajo presajeno srce ali prirojene srčne napake in okvare na zaklopkah. Zaščito jim damo predvsem pred zobozdravstvenimi in kirurškimi posegi na zgornjih dihalih, okuženih tkivih in sečilih (2).

Razvoj sodobne medicine je, kljub številnim nevarnim zapletom, ki jih povzročijo mikroskopski povzročitelji, omogočil, da smo postali močnejši v boju proti infekcijskemu endokarditisu. A kljub velikemu številu antibiotikov in naprednih kirurških posegih ne smemo pozabiti na pomen ozaveščanja in poznavanja te bolezni – le zgodnje ukrepanje namreč vodi do hitre ozdravitve!

Literatura

  1. Rajani R, Klein JL. Infective endocarditis: A contemporary update. Clin Med (Lond). 2020; 20 (1): 31-5. doi:10.7861/clinmed.cme.20.1.1
  2. Tomažič J, Strle F. Infeckcijske bolezni. 1. izd. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo. 2014.
  3. Merck Manuals. Endocarditis diagnostic criteria: Modified Duke Criteria. [internet]. 2000-2021. [citirano 2023 Dec 20]. Dosegljivo na: https://www.merckmanuals.com/medical-calculators/EndocarditisMod.htm
Deli to stran